| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
OPTIMIZACIJA DELOVANJA IZDELOVALNIH STROJEV IN SISTEMOV Z UPORABO SKUPINSKE INTELIGENCE
Simon Brezovnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: Modernizacija sodobne proizvodnje vključuje nenehno posodabljanje in integracijo najnovejših tehnologij v proizvodne sisteme. Vključevanje sodobnih tehnologij omogoča skrajševanje časa izdelave, povečanje zmogljivosti in zniževanje proizvodnih stroškov. Vzporedno z visoko stopnjo avtomatizacije sodobnih proizvodnih sistemov se povečuje tudi smotrnost individualizacije tržišča v smeri maloserijske proizvodnje. Zaradi dinamičnosti razvoja sodobnih tehnologij je učinkovito usklajevanje (t.j. optimiranje) materialnih, energetskih in informacijskih tokov še mnogo težje, kot je bilo v preteklosti. Znotraj množice vse bolj kompleksnih proizvodnih scenarijev optimalnega toka proizvodnje s klasičnimi metodami načrtovanja ni mogoče več doseči. Zaradi omenjenih razlogov je bil v doktorski disertaciji razvit optimizacijski sistem, ki ponuja inovativne rešitve optimizacije obdelovalnih, robotskih, nadzornih in montažnih sistemov z algoritmi umetne skupinske inteligence. S predlaganim pristopom je predstavljeno reševanje problemov izdelovalnih sistemov po zgledih iz narave. Algoritmi umetne skupinske inteligence omogočajo optimizacijo na samoorganizacijski način, kar daje pomembno prednost pred ostalimi optimizacijskimi metodami. V ta namen je bila opravljena preslikava naravnih zakonitosti kolonialno organiziranih bioloških organizmov v obliko matematičnih definicij in pravil, ki so bile uporabljene v optimizacijskih postopkih načrtovanja izdelovalnih strojev in sistemov. Optimizacijski sistem je sestavljen iz modula napovedovalnega sistema in modula sistema evalvacije. Proces optimizacije poteka na podlagi povratnozančnega izmenjevanja informacij med napovedjo in evalvacijo načrtovanja izdelovalnega sistema. Evalvacija napovedi načrtovanega izdelovalnega sistema se odvija v simulacijskem okolju računalniško podprtega konstruiranja, kar poveča uporabnost in prilagodljivost razvitega optimizacijskega sistema v praksi. Sistem evalvacije je neodvisen od napovedovalnega sistema, kar predstavlja univerzalen in fleksibilen pristop k inteligentnemu načrtovanju in modeliranju proizvodnih sistemov. Z uporabo razvitega univerzalnega optimizacijskega sistema predlagamo učinkovite rešitve inteligentnega načrtovanja in modeliranja naslednjih tehnoloških problemov: (i) optimizacija postavitve surovca v delovni prostor izdelovalnega sistema glede na gibljivost robotskega mehanizma, (ii) analiza izdelovalnosti obdelovanca glede na mesto vpetja, (iii) optimizacija simultanega obdelovalnega sistema z več robotskimi mehanizmi, (iv) tekmovanje robotskih mehanizmov za izvedbo tehnološkega procesa z oceno optimalne izdelovalnosti, (v) načrtovanje obdelovalnega sistema s hibridnim »Fuzzy-Swarm« optimizacijskim algoritmom, (vi) optimizacijski sistem za načrtovanje razmestitve robotskih obdelovalnih sistemov glede na minimalno pot obdelovanca in (vii) optimizacija regalnega skladiščnega sistema. Za namen validacije rezultatov rešitev, ki jih predlaga optimizacijski sistem, je bila razvita projekcija hitrostne anizotropije delovnih prostorov robotskih mehanizmov z barvno interpolacijo. Predstavljena rešitev ponuja ključno orodje pri načrtovanju razmestitve robotiziranega tehnološkega postopka v področje delovnega prostora z optimalno gibljivostjo robotskega mehanizma. Za učinkovito delovanje optimizacijskega sistema evalvacije je bil razvit postopek dinamičnih meritev položaja in zaznavanje dotika (kolizije) med gibajočimi se deli v trirazsežnem prostoru. Omenjeni pristop omogoča dinamične meritve položaja objektov v razvojnem okolju pri načrtovanju optimalne razmestitve tehnološkega procesa s postopkom optimizacije umetne skupinske inteligence.
Ključne besede: optimizacija, skupinska inteligenca, inteligenca roja, gibljivost robotskega mehanizma, hitrostna anizotropija, barvna interpolacija, tehnološki postopek, API vmesnik, kinematični model, računalniška simulacija, robotski mehanizem, proizvodni sistem, montažni sistem, obdelovalni sistem
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 2847; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (12,52 MB)

4.
NAVIGACIJA ROBOTA V DELOVNEM PROSTORU
Tadej Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Gibanje robota v okolici singularnih točk povzroča težave z vodljivostjo in nadzorom. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na problem, ki je posledica singularnosti. Naš cilj je bil izdelati program, ki nam sproti izrisuje delovno področje, oziroma stopnjo singularnosti. Kadar se robotski sistem znajde v tem področju, ne more več opravljati dela.
Ključne besede: robotski sistem, delovni prostor, singularne točke, navigacija
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 719; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
STEREO VID Z MERITVIJO RAZDALJE DO OBJEKTA
Gašper Trstenjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje način vodenja robotskega stereo vida, ki ponazarja gibanje človeškega vida in glave. Cilj diplomskega dela je s pomočjo programskega paketa LabView, z vstavkom za krmiljenje mehanizma in vstavkom za zajem in analizo video vsebin izdelati program za razpoznavo objekta s pomočjo spletnih kamer in izdelati program za meritev oddaljenosti med kamero in objektom ter na koncu program implementirati v glavni program.
Ključne besede: strojni vid, robotski sistem, realni čas
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1208; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

6.
Robotska proizvodna celica za označevanje izdelkov s signiranjem
Jaka Močivnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je avtomatizacija signiranja industrijskih nožev v podjetju MFA Robotika d.o.o. To delo je prej potekalo ročno in je bilo dolgotrajno ter zamudno. Najprej je bilo potrebno zagnati SCARA robotski sistem znamke SONY, model SRX-611(L6015), kasneje pa še izdelati in tudi vpeljati na robotsko linijo prijemalo za izdelke, ki so se signirali znotraj varnostne kletke. Glavni izziv je bil zagon robotskega sistema, saj ob nakupu ni bil priložen noben povezovalni kabel, niti ni bilo priložene programske opreme, kot tudi ne dokumentacije robotskega sistema ali programske opreme. Od proizvajalca se je programsko okolje z licenco kupilo, medtem ko povezovalnih kablov proizvajalec nima več in jih je bilo potrebno v lastni režiji izdelati. Po zagonu je bilo potrebno robotsko roko namestiti na mizo ter izdelati pnevmatsko orodje, s katerim se izdelki prijemajo ter signirajo na mizi. Zastavljeni cilj je bil dosežen, saj signiranje poteka avtomatsko in človeška roka ni več potrebna pri tej fazi obdelave.
Ključne besede: mehatronika, robotski sistem, SCARA, avtomatizacija, robotsko prijemalo, signiranje izdelkov
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 848; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
Računalniško integrirana proizvodnja
Dejan Čas, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obstoječa izdelava zvarnih robov v podjetju Monter Dravograd d. o. o. V omenjenem podjetju se ukvarjajo z izdelavo namenskih strojev in raznovrstnih zvarjencev; prav tako je podana morebitna alternativa v robotskem sistemu za pripravo zvarnih robov. Opisan je celotni robotski sistem za izdelavo zvarnih robov in na kakšen način poteka vodenje ter programiranje naprave. Predstavljene so informacijske in logistične težave pri uvajanju takšnega sistema v obstoječo proizvodnjo ter njegove prednosti in slabosti. Podrobneje je opisana računalniško integrirana proizvodnja, katera predstavlja standard za vsa podjetja, ki želijo uspešno konkurirati na trgu dela.
Ključne besede: računalniško integrirana proizvodnja, robotski rezalni sistem, priprava zvarnih robov
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1168; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Povezava kamere z mobilnim robotskim sistemom DaNI
Jure Senekovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Cilj projekta je v programu LabVIEW shematično ustvariti program vodenja NI mobilnega robotskega sistema DaNI tako, da v določenem prostoru naredi določeno pot in opravi določeno nalogo. Na zgoraj naveden robotski sistem smo priključili določene naprave, kot so wi-fi modul, robotska roka in kamera, temu pa je sledila uskladitev programske in strojne opreme tako, da je mobilni robotski sistem izpolnil zastavljeno nalogo. V tem diplomskem delu smo posneli območje delovanja robota, s slike smo s strojnim vidom razbrali položaj oziroma koordinate mobilnega robota in predmeta ter njuno orientacijo v danem delovnem okolju.
Ključne besede: Mobilni robotski sistem DaNI, strojni vid, robotska roka Lynxmotion AL5D, Wi-fi modula SPB800, krmilnik SB-RIO9632, kamera
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 754; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

9.
Robotsko varjenje okvirja motocikla
Damjan Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izdelava varilne robotske celice, namenjene varjenju okvirja motocikla. Cilj diplomskega dela je bil izdelati namensko robotsko celico ter predstaviti, na kakšen način delujejo robotski sistemi. V diplomskem delu so opisani vsi potrebni sestavni deli za izgradnjo namenske robotske celice. V jedru diplomskega dela je predstavljen programski del, s pomočjo katerega podrobneje spoznamo način in princip delovanja celotnega sistema. Za lažje razumevanje in upravljanje robotske celice smo pripravili vizualna navodila. S tem bo upravljalcu stroja olajšan nadzor nad vstavljenimi kosi, ki so potrebni za izdelavo okvirja motocikla.
Ključne besede: robotsko varjenje, robotski sistem, varjenje, robot, robotska celica, okvir motocikla
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1081; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (8,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici