| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 111
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
10. letna konferenca mehatronike 2021
2021

Abstract: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) sta edini v Sloveniji, ki izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos na konferenci predstavili (organizirani v dveh delih 18. 2. 2021 in 23. 6. 2021) 44 projektov, od tega 17 projektov študenti visokošolskega strokovnega programa, 16 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 11 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so predstavljene osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi, zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Keywords: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Published: 16.08.2021; Views: 59; Downloads: 14
.pdf Full text (37,43 MB)
This document has many files! More...

2.
9. letna konferenca mehatronike 2020
2020

Abstract: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) edini v Sloveniji izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Diplomirani inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec zimskega semestra in konec študijskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako so letos predstavili na konferenci (organizirani v dveh delih 20. 2. 2020 in 24. 6. 2020) skupaj 52 projektov, od tega 17 projektov študenti visokošolsko strokovnega programa, 23 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa in 12 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so razvidne osnovne informacije, več podrobnosti pa so ekipe študentov predstavile na javni konferenci. Vsi projekti so zanimivi in zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi naslednje Letne konference Mehatronike!
Keywords: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti
Published: 30.11.2020; Views: 175; Downloads: 17
URL Link to file

3.
Vpliv statičnih, kinematičnih in dinamičnih dejavnikov na natančnost obdelave z robotom
Janez Gotlih, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem metodologije za določanje natančnosti obdelave z uporabo robota. Zaradi prilagodljivosti so industrijski roboti lahko alternativa namenskim strojem, posebej kadar gre za velike obdelovance ali obdelavo netipičnih ali mehkejših materialov. Težava je, da proizvajalci za industrijske robote natančnost robota po celotnem delovnem prostoru podajajo preveč ohlapno. V doktorski disertaciji smo predstavili pristop, ki omogoča določitev statičnih, kinematičnih in dinamičnih lastnosti robota z uporabo analitičnih, numeričnih in eksperimentalnih metod. Analitične metode smo uporabili za določitev gibljivosti in vztrajnosti robota, numerične metode za določitev strukturne togosti in eksperimentalne metode za določitev dušenja in prisotnosti resonančnega stanja sistema ter za kalibracijo numeričnega modela za določitev strukturne togosti robota. S polinomsko regresijo smo vzpostavili nadomestne modele, ki posamezno lastnost povežejo s pozo robota. Poze robota za izdelavo reprezentativnih izdelkov smo poiskali s pomočjo statističnih in nedeterminističnih metod. Izbrali smo Taguchi zasnovo eksperimenta, ki pri obvladljivem obsegu meritev najbolje zadosti pogoju pravokotnosti in omogoča, da se posamezna lastnost robota izrazi neodvisno od drugih. Meje eksperimenta smo določili z večkriterijskim dvojnim genetskim algoritmom z uteženimi ciljnimi kriteriji. Eksperimente rezkanja z robotom smo izvedli v prilagojeni celici. Na podlagi CMM-meritev kakovostnih kriterijev izdelkov smo določili vpliv gibljivosti, strukturne togosti, dušenja, vztrajnosti in prisotnosti resonančnega stanja na natančnost obdelave z robotom. Za kakovostne kriterije smo uporabili ploskost izdelane površine, najmanjši, srednji in največji premer izdelane luknje na treh nivojih ter krožnost, valjnost in ravnost srednjice luknje. Ugotovili smo, da je znotraj eksperimentalno opisanega področja natančnost obdelave z robotom odvisna od vseh obravnavanih dejavnikov.
Keywords: robotika, mehanske obdelave, genetski algoritmi, zasnova eksperimenta, natančnost
Published: 26.06.2020; Views: 468; Downloads: 91
.pdf Full text (3,31 MB)

4.
Klasični in sodelovalni robot v industrijskem okolju
Blaž Košir, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena problematika klasičnih in sodelovalnih robotov v industrijskem okolju. Predstavljene so osnovne značilnosti obeh tipov robotov, področja uporabe ter njune prednosti in slabosti. Prav tako so prikazani podatki statističnih raziskav na področju industrijskih robotov in napovedi za prihodnost. V nadaljevanju je obravnavana problematika vitke robotike, kjer je podrobneje opredeljen potek vpeljave določenega tipa robota v proizvodni proces. Tukaj je prikazana tudi primerjava klasičnega in sodelovalnega robota v industrijski aplikaciji. V zaključku je predstavljena ekonomska analiza obeh tipov robotov z vidika investicijskih stroškov in časa povrnitve investicij oziroma faktorja ROI.
Keywords: sodelovalni robot, klasični robot, končni efektor, vitka robotika, investicijski stroški
Published: 11.05.2020; Views: 429; Downloads: 81
.pdf Full text (1,75 MB)

5.
8. letna konferenca mehatronike 2019
2019, other monographs and other completed works

Abstract: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) in Fakulteta za strojništvo (FS) Univerze v Mariboru (UM) edini v Sloveniji izvajata kakovostne samostojne študijske programe Mehatronike na dodiplomski univerzitetni in visokošolski strokovni 1. stopnji ter na podiplomski magistrski 2. stopnji študija. Inženir Mehatronike je v domači industriji, še bolj pa v naši soseščini, izredno in vedno bolj iskan profil, strokovnjaki na tem področju pa sodelujejo v proizvodnji in razvoju najsodobnejših mehatronskih izdelkov. Študijski programi Mehatronike na Univerzi v Mariboru se odlikujejo s projektno orientiranim načinom izobraževanja, kjer študenti delajo v skupinah na različnih praktičnih mehatronskih problemih. Rezultate svojega projektnega dela predstavijo študenti javno konec šolskega leta na Letni konferenci Mehatronike. Tako letos predstavljajo na konferenci organizirani 27.6.2019 skupaj 42 projektov, od tega 12 projektov študenti visokošolsko strokovnega programa, 18 projektov študenti univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa, in 12 projektov študenti podiplomskega magistrskega študijskega programa. Povzetke teh projektov smo zbrali v pričujoči zbornik, kjer so razvidne osnovne informacije, več podrobnosti pa boste lahko zvedeli na konferenci. Vsi projekti so zanimivi in zato vas v imenu organizatorjev FERI in FS vabimo, da se udeležite tudi letošnje Letne konference Mehatronike!
Keywords: mehatronika, robotika, avtomatika, industrija, študentski projekti, zborniki
Published: 13.12.2019; Views: 263; Downloads: 66
URL Link to file

6.
Industrija 4.0
Martina Škofič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Smo na robu četrte industrijske revolucije, katere vpliv na naše vsakdanje življenje že čutimo. Živimo v industrijski revoluciji – sredi zlitja fizičnih in digitalnih delov, ki dajejo prednost predstavitvi informacij v razumljivi obliki za uporabnike. V obdobju, ki spodbuja okrepljeno sodelovanje in izmenjavo podatkov na podlagi avtomatizacije in umetne inteligence. Ko govorimo o industrijski revoluciji, govorimo o tehnologijah in orodjih, kot so IoT (Internet of Things), umetna inteligenca, obsežni podatki (ang. Big Data), računalništvo v oblaku, 3D tiskanje itd. Internet predstavlja osnovo za medsebojno povezovanje in dostop do informacij, vez med zasebnostjo in varnostjo. Ustvarjanje rednega pretoka informacij prinaša učinkovito vrednost celostnemu sistemu, kar prinaša učinkovitejše upravljanje virov, izboljšanje vseh procesov in povečanje dobičkonosnosti. Namen diplomskega projekta je predstaviti sam koncept industrije 4.0, njene prednosti, gradnike ter sam vpliv na Evropo in ZDA. Podjetja se med seboj razlikujejo, vendar se vsa soočajo s skupnim izzivom – potrebo po povezanosti in dostopu do vpogleda v procese, partnerje, izdelke in ljudi v realnem času. Vse to nam bo omogočila industrija 4.0. Potrošniki so in bodo vedno bolj zahtevni, zato bo velik pomen pridobila predvsem izdelava zahtevnih in personaliziranih izdelkov. Velik izziv za podjetja ni tehnologija sama, temveč kako pravilno obvladovati učinke industrijske revolucije 4.0 in najbolje izkoristiti nove priložnosti, ki jih ponuja ta koncept.
Keywords: Industrija 4.0, pametna tovarna, IoT, digitalizacija, robotika, računalništvo v oblaku
Published: 09.12.2019; Views: 1106; Downloads: 341
.pdf Full text (1,25 MB)

7.
Avtomatizacija pobiranja cevakov kamene volne z robotsko celico
Nejc Pregel, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen koncept izvedbe avtomatizacije pobiranja cevakov kamene volne z robotsko celico, katere osnovni gradnik je robot ABB IRB 4600 – 20/2.50. Gre za tako imenovano »pick and place« operacijo pobiranja izdelkov (cevakov) iz narezanih blokov in zlaganje izdelkov v transportne škatle. Pobiranje je vodeno s sistemom strojnega vida. Diplomsko delo je razdeljeno na več delov. Najprej kratek opis podjetja Isomat, d. o. o., sledi opis ročnega pobiranja. V nadaljevanju je opisan princip avtomatizacije z robotsko celico: najprej so opisani posamezni podsistemi celice, njihov namen in delovanje, nato pa še izdelava in delovanje simulacije v programu Robot Studio.
Keywords: avtomatizacija, robotika, strojni vid, simulacija, Robot Studio, programiranje, RAPID, ABB IRB 4600
Published: 21.11.2019; Views: 403; Downloads: 57
.pdf Full text (4,19 MB)

8.
Razvoj in izdelava enostavnega robotskega manipulatorja za strego manjšega rezkalnika CNC
Jure Ledinek, 2019, master's thesis

Abstract: V zaključnem delu obravnavamo integracijo cenovno dostopnega robotskega manipulatorja v delovni proces. Problem se nanaša na področje industrijske avtomatizacije in robotike. Namen dela je razviti celotno linijo za proizvodnjo drobnih lesenih izdelkov, ki temelji na robotskem manipulatorju. Slednjemu smo razvili prijemalo, ki obdelovanec prime in ga postavi na CNC rezkalnik, kjer se pritrdi s pomočjo pnevmatskega prijemala. Po končani obdelavi manipulator ponovno prime obdelovanec in ga postavi v skladišče za končane izdelke. Za večjo natančnost pri pozicioniranju manipulatorja smo na vrh orodja dodali kamero, celoten proces pa lahko spremljamo preko uporabniškega vmesnika, kjer tudi spreminjamo različne parametre. Ugotovili smo, da je uporabljeni manipulator možno vključiti v delovni proces, vendar pa je precej omejen glede dosega, natančnosti in teže, ki jo lahko prenese.
Keywords: Robotika, robotski manipulator, robotska roka, avtomatizacija, CNC stroj, obdelava lesa
Published: 21.06.2019; Views: 636; Downloads: 73
.pdf Full text (2,37 MB)

9.
Mikrokrmilniki TI MSP430
Aleš Hace, 2019, other educational material

Abstract: Predmet Mikrokrmilniki kot metode poučevanje vključuje predavanja, seminar in laboratorijske vaje. Priročnik se osredotoča na opis in delo z mikrokrmilniki MSP430, ki jih obravnavamo pri predmetu. Študentom razloži tako osnovne pojme, ki jih potrebujejo za prvo seznanitev z mikrokrmilnikom MSP430F2274, podaja pa tudi obširnejše razlage za tiste sklope mikrokrmilnika, ki so neposredno vključeni v laboratorijske vaje. Priročnik seveda ni nadomestilo za uradna tehnična navodila, ki opisujejo prav vse sklope, njihovo delovanje in programiranje v zbirnem programskem jeziku ali programskem jeziku C. Vendar so ti dokumenti na voljo v tujem strokovnem jeziku, največ v angleščini, ki seveda je »lingua franca« za inženirje po celem svetu. Tovrstna dokumentacija pa lahko po drugi strani začetnikom predstavlja precej težko branje, kar nekatere pripelje do tega, da potem ko osvojijo osnovne veščine, ne uspejo več dovolj napredovati, kot je to potrebno za gradnjo profesionalnih aplikacij. Zato je namen pričujočega priročnika, ki seveda ne vključuje prav vsega, da ponudi dovolj informacij ter razlag za uvod v delo z mikrokrmilniki MSP430 v slovenskem jeziku, da bodo lahko študentje samostojno opravljali laboratorijske vaje in seminarje pri predmetu Mikrokrmilniki.
Keywords: avtomatika, robotika, mikrokrmilniki, programiranje mikrokrmilnikov
Published: 07.05.2019; Views: 678; Downloads: 40
URL Link to full text

10.
Izvidniški robot
Denis Lipovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga govori o izdelavi izvidniškega robota, ki je namenjen opravljati naloge, kjer bi se človek potencialno znašel v nevarnosti. Čeprav je specifično ta robot mišljen kot športni rekvizit, je sam po sebi tako vsestranski, da se ga da uporabiti tudi v druge namene. Naprava je relativno majhnih dimenzij. Zaradi svoje opreme in enostavnosti je odličen za pregled posameznih nadstropij zgradb, zmožen je pa tudi gibanja po relativno težkem terenu. V nadaljevanju boste izvedeli kako se je robota projektiralo, kake težave so se pojavile med načrtovanjem in izdelavo ter kako smo se z njimi spopadali. Zajeto je tudi preizkušanje na terenu.
Keywords: Mehatronika, robotika, izvidniški robot, daljinsko krmiljenje
Published: 14.11.2018; Views: 509; Downloads: 98
.pdf Full text (4,30 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica