1. Lokalizacija, zaznavanje objektov in navigacija robota FarmBeast v ograjenem okoljuUrban Naveršnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema razvoj in implementacijo algoritmov za lokalizacijo, navigacijo in zaznavanje objektov v ograjenem okolju. Ti so bili implementirani na robotu FarmBeast, ki je bil uporabljen na tekmovanju FRE 2025. Pri delovanju sistema so bili uporabljeni senzorji LiDAR, RGBD kamere in IMU. Za načrtovanje poti so bile primerjane metode A*, D* in hibridni A* z nadaljnjo implementacijo A* in okrnjene verzije hibridne A*. Podobno so bile ocenjene metode vodenja PD, PID in pure pursuit ter na podlagi meritev implementirana pure pursuit. Lokalizacija je bila izvedena z uporabo obstoječe knjižnice Hector SLAM, ki omogoča kartiranje okolice z enovrstičnim LiDAR-jem. Rezultati potrjujejo učinkovitost uporabljenih algoritmov in metod, kar dokazuje tudi doseženo 2. mesto na tekmovanju FRE 2025. Ključne besede: FarmBeast robot, lokalizacija, avtonomna navigacija, zaznavanje objektov, SLAM Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (8,12 MB) |
2. Robotic surface finishing with a region-based approach incorporating dynamic motion constraintsTomaž Pušnik, Aleš Hace, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This work presents a task-oriented framework for optimizing robotic surface finishing to improve efficiency and ensure feasibility under realistic kinematic and geometric constraints. The approach combines surface subdivision, optimal placement of the workpiece, and region-based toolpath planning to adapt machining strategies to local surface characteristics. A novel time evaluation criterion is introduced that improves our previous kinematic approach by incorporating dynamic aspects. This advancement enables a more realistic estimation of machining time, providing a more reliable basis for optimization and path planning. The framework determines both the optimal position of the workpiece and the subdivision of its surface into regions systematically, enabling machining directions and speeds to be adapted to the geometry of each region. The methodology was validated on several semi-complex surfaces through simulation and experimental trials with collaborative robotic manipulators. The results demonstrate that improved region-based optimization leads to machining time reductions of 9–26% compared to conventional single-direction machining strategies. The most significant improvements were achieved for larger, more complex geometries and denser machining paths, confirming the method’s industrial relevance. These findings establish the framework as a practical solution for reducing cycle time in specific robotic surface finishing tasks. Ključne besede: robot surface finishing, collaborative robot, region-based machining, automatic surface subdivision, realistic machining time estimation Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (7,69 MB) |
3. Mobile robot localization based on the PSO algorithm with local minima avoiding the fitness functionBožidar Bratina, Dušan Fister, Suzana Uran, Izidor Mlakar, Erik Rot Weiss, Kristijan Korez, Riko Šafarič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Localization of a semi-humanoid mobile robot Pepper is proposed based on the particle swarm optimization algorithm (PSO) that is robust to the disturbance perturbations of LIDAR-measured distances from the mobile robot to the walls of the robot real laboratory workspace. The novel PSO, with the avoiding local minima algorithm (PSO-ALM), uses a novel fitness function that can prevent the PSO search from trapping into the local minima and thus prevent the mobile robot from misidentifying the actual location. The fitness function penalizes nonsense solutions by introducing continuous integrity checks of solutions between two different consecutive locations. The proposed methodology enables accurate and real-time global localization of a mobile robot, given the underlying a priori map, with a consistent and predictable time complexity. Numerical simulations and real-world laboratory experiments with different a priori map accuracies have been conducted to prove the proper functioning of the method. The results have been compared with the benchmarks, i.e., the plain vanilla PSO and the built-in robot’s odometrical method, a genetic algorithm with included elitism and adaptive mutation rate (GA), the same GA algorithm with the included ALM algorithm (GA-ALM), the state-of-the-art plain vanilla golden eagle optimization (GEO) algorithm, and the same GEO algorithm with the added ALM algorithm (GEO-ALM). The results showed similar performance with the odometrical method right after recalibration and significantly better performance after some traveled distance. The GA and GEO algorithms with or without the ALM extension gave us similar results according to the accuracy of localization. The optimization algorithms’ performance with added ALM algorithms was much better at not getting caught in the local minimum, while the PSO-ALM algorithm gave us the overall best results Ključne besede: mobile robot localization, PSO algorithm, avoid the global minima Objavljeno v DKUM: 17.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,95 MB) |
4. Vizualizacija procesov s pomočjo obogatene resničnosti (AR) : magistrsko deloNik Plešivčnik, 2025, magistrsko delo Opis: Sodobne tehnologije industrije 5.0, kot je obogatena resničnost (AR), postajajo vse pomembnejše pri preobrazbi proizvodnih procesov. Čeprav so še v zgodnji fazi razvoja, se uveljavljajo kot ključni gradniki prihodnjega desetletja. Njihova uporaba zajema širok spekter področij, med drugim vzdrževanje, montažo, izobraževanje ter sodelovanje človeka in robota.
Magistrsko delo obravnava vlogo obogatene resničnosti v industriji 5.0 in njene učinke na spremljanje, nadzor in usposabljanje v proizvodnih procesih. V prvem delu je podan pregled obstoječih raziskav in primerov iz industrijske prakse, ki potrjujejo prihranke časa, zmanjšanje napak in večjo učinkovitost. Posebna pozornost je namenjena omejitvam trenutnih tehnologij ter priložnostim za njihov nadaljnji razvoj.
V drugem delu je predstavljen proces razvoja prototipa lastne AR aplikacije. Aplikacija omogoča komunikacijo z industrijskimi krmilniki prek protokolov OPC UA in S7.Net ter prikazuje procesne podatke v razširjenem prostoru z uporabo mobilne naprave. Ključne besede: obogatena resničnost, industrija 5.0, vizualizacija procesov, digitalizacija, interakcija človek–robot, industrijski procesi Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,63 MB) |
5. Sortiranje izdelkov z industrijskim robotom in 3D ToF kameroAlex Pavalec, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge je bil razvit avtomatiziran sistem za zaznavanje in sortiranje izdelkov po velikosti, zasnovan kot del demonstracijskega sistema pametne tovarne v Laboratoriju za industrijsko robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (UM FERI), ki deluje po načelih Industrije 4.0. Celotni sistem sestavljajo ključne komponente, kot je 3D kamera SICK, interni PLK krmilnik SIEMENS, industrijski robot KUKA in MOTOMAN ter tekoči trak BOSCH. Celotni proces delovanja v osnovi obsega najprej zajem slike s pomočjo 3D kamere, nato sledi obdelava podatkov na internem PLK krmilniku in na koncu še robotska manipulacija s pomočjo industrijskega robota KUKA. Rezultati testiranj prikazujejo delovanje sistema ter podpirajo njegovo funkcionalnost in primernost za demonstracijo uporabe sodobnih tehnologij strojnega vida, avtomatizacije in robotike v pametnih tovarnah. Ključne besede: Pametna tovarna, strojni vid, 3D kamera, industrijski robot, PLK krmilnik Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,74 MB) |
6. Paletizacija kavnih aparatov na palete z robotsko roko ABB IRB 660 - 180/3.15Žan Debelec, 2025, diplomsko delo Opis: V sodobni industriji služijo simulacije virtualnih robotskih celic kot podpora pri načrtovanju in optimizaciji proizvodnje. Predhodno je mogoče preveriti gibanje robotov, interakcije med komponentami in delovanje sistema kot celote. S pripravo simulacije dosežemo zgodnje odkrivanje napak, optimizacijo ciklov in zmanjšanje stroškov. S tem namenom je bila v programskem okolju Robot Studio pripravljena simulacija robotske celice za namen paletizacije zapakiranih kavnih avtomatov. Priprava vsebuje pozicioniranje 3D modelov in robota ABB IRB 660 – 180/3.15, konfiguracijo krmilnika IRC5 z dodatnimi nastavitvami, pripravo simulacijske logike, pisanje programa, časovno analizo in optimizacijo pozicij v simulaciji. Ključne besede: paletizacija, robot ABB IRB 660 – 180/3.15, Robot Studio, simulacija Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |
7. Analiza naprednih programskih funkcij kognitivnega robota Neura Maira Pro SIvan Lazić, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela je bila izvedena podrobnejša analiza naprednih programskih funkcij kognitivnega robota MAiRA Pro S, podjetja NEURA Robotics. Naloga se uvodoma osredotoča na predstavitev robota ter opis njegove strojne in programske opreme. V nadaljevanju sledi poglobljena analiza naprednih programskih funkcionalnosti, katere namen je zagotoviti celovit vpogled v zmogljivosti obravnavane napredne kolaborativne robotske platforme ter izpostaviti praktične vidike njene uporabe tako v industrijskem okolju kot tudi v izobraževalne namene. V zaključku tega dela so predstavljeni in povzeti ključni rezultati analize, ki ponujajo temelje za nadaljnje delo. Ključne besede: kognitivni robot, robotsko prijemalo, umetna inteligenca Objavljeno v DKUM: 25.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,07 MB) |
8. Implementacija robota v robotsko celico za pobiranje razsutih kosov iz zaboja : diplomsko deloPrimož Jančič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na prikaz in opis implementacije robota v robotsko celico. Namen je bil zamenjati fizično delo človeka z robotom in hkrati povečati produktivnost celotne celice. Področje na katero se to delo nanaša je avtomatizacija in robotika, kjer vpeljemo različne komponente v eno avtomatizirano celico. V teoretičnem delu je podrobneje opisanih nekaj malenkosti o tem kaj je robot in njihovem razvoju, predstavljene so vse komponente robotske celice in opis robotske celice. Empirični del zajema opis programiranja robota, vpeljave ostalih komponent v celico ter namestitev robota v celico in njegov zagon. Na koncu smo izvedli uspešno implementacijo robota v robotsko celico. Ključne besede: robot, celica, programiranje, kos (obdelovanec), kamera, PLK (programirljiv logični krmilnik) Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. Pričakovanja in tveganja odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotovAnja Sraka, 2025, magistrsko delo Opis: Današnji hiter tempo življenja se pozna tudi v poslovnem svetu. Organizacije na potrebe odjemalcev po vedno pogostejši in hitrejši komunikaciji odgovarjajo z uvedbo klepetalnih robotov. Ti prevzemajo vlogo fizičnih svetovalcev in prodajalcev, saj med drugim svetujejo in nudijo informacije o izdelkih in/ali storitvah organizacij ter svetujejo in pomagajo pri spletnem nakupovanju. V tujini je uporaba klepetalnih robotov že precej razširjena, zanimalo pa nas je stanje pri nas.
Naše področje raziskovanja so pričakovanja in tveganja slovenskih odjemalcev pri uporabi klepetalnih robotov, namenjenih podpori odjemalcem in asistenci pri spletnem nakupovanju. V teoretičnem delu smo izpostavili povezanost razvoja tehnologije in marketinškega komuniciranja, podrobneje opisali klepetalne robote in predstavili dobre prakse v Sloveniji. V empiričnem delu smo z opisno statistiko predstavili osnovne značilnosti vzorca. Z raziskovalno faktorsko analizo smo preverili veljavnost našega merskega instrumenta in zanesljivost s koeficientom Cronbachove alfe. Ugotavljali smo, ali obstajajo statistično značilne razlike med pričakovanji in tveganji tistih, ki so že kdaj uporabili klepetalni robot, in tistih, ki ga niso še nikoli. Statistično značilnih razlik nismo potrdili, zato rezultati regresijske analize veljajo za oboje – uporabnike in neuporabnike. Z enostavno regresijsko analizo smo namreč preverjali posamični vpliv ene dimenzije pričakovanj na odvisno spremenljivko, ki je namen uporabe klepetalnega robota. Potrdili smo, da pričakovano delovanje klepetalnega robota ob drugih spremenljivkah vpliva na namen uporabe klepetalnega robota. Statistično značilne povezave med pričakovano enostavnostjo uporabe in užitkom ob uporabi klepetalnega robota na eni strani in namenom uporabe klepetalnega robota na drugi nismo potrdili. Statistično značilno pa smo potrdili, da pričakovana tveganja negativno vplivajo na namen uporabe klepetalnega robota. Ugotavljali smo še potencialne koristi, ki jih pričakujejo odjemalci, in druge razloge neuporabe klepetalnega robota, ki jih izpostavljajo odjemalci. Z razumevanjem dejavnikov, ki odjemalce spodbujajo ali odvračajo od uporabe klepetalnih robotov, lahko organizacije bolje prilagodijo tehnologijo potrebam odjemalcev ter zmanjšajo neizpolnjena pričakovanja in morebitno nezadovoljstvo. Iz tega vidika je koristen vpogled v vplive na namen uporabe klepetalnega robota, saj je to ključni dejavnik za začetno in nadaljnjo uporabo klepetalnih robotov. Ključne besede: klepetalni robot, pričakovanja odjemalcev, tveganja odjemalcev, namen uporabe, umetna inteligenca Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,67 MB) |
10. Varjenje izdelka z varilnim robotom otc fd-v20s : diplomsko deloRok Jamnikar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba robotske varilne celice za varjenje izdelka v podjetju Monter Dravograd, d. o. o., pri čemer je bil uporabljen varilni robot OTC FD-V20S. Namen naloge je bil proučiti delovanje robotske celice, izdelati ustrezen varilni program ter optimizirati parametre za izvedbo kakovostnih večvarkovnih zvarov.
Teoretični del naloge obravnava osnove varjenja, vrste varilnih postopkov, s poudarkom na tehnologiji MIG/MAG, ter pomen avtomatizacije in robotizacije v industriji. V praktičnem delu je podrobno opisana sestava in delovanje varilne robotske celice, postopek programiranja robota, izbira varilnih parametrov ter izvedba varjenja izbranih zvarov. Rezultati so bili analizirani vizualno in primerjani z ročnim varjenjem.
Ugotovljeno je bilo, da robotsko varjenje zagotavlja višjo ponovljivost, boljšo kakovost in estetski videz zvarov. Glavne prednosti vključujejo zmanjšanje napak, višjo produktivnost ter krajši čas izdelave pri ponavljajočih se izdelkih. Kljub temu ostajajo izzivi, kot so zamudno programiranje in zahteve po natančnem pozicioniranju izdelkov.
Diplomsko delo služi kot uporabna osnova za uvedbo ali nadgradnjo avtomatiziranih varilnih procesov v industrijskem okolju. Ključne besede: robotsko varjenje, MIG/MAG postopek, varilni robot OTC FD-V20S, programiranje robota, večvarkovno varjenje Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0 |