| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Rimska vojska v obdobju principata
Nik Zabukovšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z rimsko vojsko od časa cesarja Avgusta do krize tretjega stoletja. V prvem delu je opisano zgodovinsko ozadje, torej razvoj rimskih oboroženih sil od prvih virov do vojske, ki jo je prevzel Avgust. Opisane so tudi družbene spremembe, ki so neločljivo povezane z razvojem rimske vojske. V drugem delu je podan celovit pregled rimske vojske, kot je obstajala v obdobju principata. Obravnavana je njena organizacija, oprema ter taktika. Opisano je vsakodnevno življenje pripadnikov rimskih oboroženih sil ter kako je po vsej verjetnosti izgledala običajna bitka. Obdelana so tudi obleganja, ki so bila v kasnejših stoletjih obravnavanega obdobja vse pogostejša. Tretji del se ukvarja z rimskimi pomorskimi enotami, ki so bile pogosto ključnega pomena pri širitvi in obrambi imperija. Obravnavana je njihova organizacija, lastnosti samih ladij in njihova oborožitev, pa tudi pomorska taktika.
Ključne besede: rimska vojska, principat, rimsko cesarstvo
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (890,05 KB)

2.
Zaton rimske republike v luči sodobne popularne kulture (serija Rim)
Marko Mihelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti obdobje od zaključka vojne v Galiji do Cezarjeve smrti, vključno z atentatom, in ga primerjati s prikazanim v prvi sezoni serije Rim (2005-2007). Do konca 2. stoletja pr. n. št. je rimski državi uspelo postati glavna sila v Sredozemlju. Čeprav so bili zunanjepolitično zelo uspešni, se je v tem času v Rimu nabrala kopica notranjepolitičnih težav. Le-te so poskušali rešiti številni pomembni Rimljani, toda pri tem niso bili uspešni. Po krvavi Sulovi diktaturi se je v Rimu izoblikoval prvi triumvirat, katerega cilj je bil obvladovanje rimske politike. Med triumvirji je postopoma glavno vlogo prevzel Gaj Julij Cezar, ki se je dokazal zlasti v vojnah z Galci. Proti njemu se je skupaj s senatom obrnil triumvir Pompej in pričela se je državljanska vojna, ki je potekala med letoma 49 in 45 pr. n. št. Cezar se je po zmagi v državljanski vojni vrnil v Rim, kjer je v naslednjem letu pridobil veliko število nazivov. Proti njemu je bila organizirana zarota in 15. marca leta 44 pr. n. št. izpeljan atentat. Obdobje med letoma 49 in 44 pr. n. št. je bilo predstavljeno v prvi sezoni serije Rim. Serijo so zasnovali v produkcijski hiši HBO. Snemanje je potekalo med letoma 2005 in 2007 na različnih lokacijah, najpogosteje pa v Sofiji in Rimu. Serija Rim je po mnenju mnogih kritikov z vsega sveta ena izmed najboljših serij, umeščenih v zgodovinsko obdobje rimske republike. V seriji prepričajo zvestoba in domiselna uporaba antičnih virov (že prevzem osrednjih junakov Lucija Vorena in Tita Pulona) ter številni prikazi rimskega družbenega, političnega in verskega življenja. V primerjavi z nekaterimi prikazi zatona rimske republike v zgodovinopisju serija ne kaže pretirane naklonjenosti branilcem republike, kot sta bila Katon in Ciceron, marveč poudarja šibkost republikanskih ustanov in v ospredje kot »zgodbi o uspehu« postavi Cezarja in za njim Oktavijana.
Ključne besede: rimska republika, Cezar, Pompej, državljanska vojna, marčeve ide, serija Rim, Katon, Ciceron, rimska zgodovina v popularni kulturi.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 551; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (790,08 KB)

3.
Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologije
Eva Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 924; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Okoljska škoda in Rimska uredba II
Laura Urbančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka. Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.
Ključne besede: okoljska škoda, Rimska uredba II, nepogodbena obveznost, lex specialis, škodni dogodek, posredna škoda.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 628; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (686,28 KB)

5.
Avtonomija strank na področju nepogodbenih obveznosti
Erna Avberšek Obu, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je načelo avtonomije volje v mednarodnem zasebnem pravu na področju nepogodbenih obveznosti. Samo načelo se je sprva razvilo na področju pogodbenih obligacij, kjer ima dolgo zgodovino, s sprejetjem načela avtonomije volje v Rim II, pa so stranke prvič dobile tudi možnost izbire prava na področju nepogodbenih obligacij. Diplomsko delo se osredotoča na ureditev omenjenega načela v Rim II, predvsem na izbiro prava in omejitve, ki jih morajo stranke spoštovati. Izbiro prava lahko stranke sklenejo po nastanku škodnega dogodka, stranke, ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa tudi pred nastankom škodnega dogodka. Eno izmed vprašanj, na katerega se koncentrira diplomsko delo, je zaščita šibkejše stranke za ex ante dogovore. Omejitve, ki so določene v Členu 14(1)(b) sicer do neke mere ščitijo šibkejše stranke, vendar ta zaščita ni absolutna. V določenih primerih še vedno lahko prihaja do izkoriščanja šibkejše stranke, zato se pojavljajo kritike omenjenega dogovora v Rim II. Prav tako je v diplomskem delu analizirano razmerje med načelom avtonomije volje ter splošnim pravilom Rim II (člen 4). Avtorica ugotavlja, da odstopna klavzula, ki jo vsebuje člen 4(3), v določenih primerih omogoča strankam uporabo izbranega prava tudi v primerih, ko je bila izbira opravljena pred nastankom škodnega dogodka, za samo izbiro pa niso bile izpolnjene zahteve, ki jih določa člen 14. V zadnjem poglavju se diplomsko delo dotakne tudi vprašanja o možnosti izbira prava na področju nepogodbenih obligacij v slovenskem mednarodnem zasebnem pravu.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, načelo avtonomije volje, mednarodna pristojnost, Rimska uredba II
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (599,45 KB)

6.
Veteres igitur primique Romani
Aleš Maver, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava obravnava podobo zgodnjih obdobij rimske zgodovine pri nekaterih zgodnjih latinsko pišočih krščanskih apologetih. Čeprav sta zgodnjo rimsko zgodovino kolikor toliko sistematično v apologetskem slovstvu obravnavala šele Avguštin in Orozij, so se že zgodnji apologeti posvečali nekaterim njenim značilnim temam. V razpravo vključena besedila nekako obvladuje negativni pogled na začetke Rima, kar še posebej velja za Oktavija Minucija Feliksa. Po drugi strani pa je moč prav tako najti številne zglede pozitivne uporabe (predvsem) dogodkov in likov iz časa republike. Zgodnji krščanski teologi so rimske pionirje občudovali zaradi njihove krepostnosti in moralne strogosti in hkrati vlekli vzporednice med njimi in krščanskimi mučenci. Sočasno so jim primeri pravnih in kultnih sprememb, do katerih je prihajalo že v prvih stoletjih Rima, omogočali lažje soočanje z nekaterimi ključnimi očitki poganske okolice. Zato v izročilu afriških apologetov koreninita tako Avguštinovo v glavnem pozitivno kot Orozijevo v glavnem negativno ovrednotenje obdobja rimskega kraljestva in republike.
Ključne besede: rimsko kraljestvo, rimska republika, apologetika, cerkveni očetje
Objavljeno: 16.05.2017; Ogledov: 670; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (257,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pomembne družine in posamezniki z današnjega slovenskega ozemlja v rimskem času
Mateja Vindiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsaka družba, prav od nastanka človeka, je delovala po določenem sistemu. Pripadniki so bili razvrščeni glede na naloge znotraj skupnosti, morda po rodu ali po materialnem premoženju. Rimska družba ni bila nobena izjema, dobro poznamo ustroj in ureditev, ki je dodelila posamezniku mesto na družbeni lestvici, večinoma za vse življenje. Tudi naš prostor je delil to usodo, le da se od splošne rimske ureditve nujno nekoliko razlikuje. To pa zato, ker je imel svoje družbe z lastnimi pravili že pred prihodom Rimljanov. Mešanje kultur in medsebojno vplivanje je neizbežno in je ustvarilo specifično situacijo v našem prostoru. V tej ureditvi se je izoblikoval gospodarsko uspešen in politično vpliven sloj tako iz severne Italije priseljenih družin, kot latinizirane lokalne aristokracije. Nekaj posameznikov je uspelo pobegniti anonimnosti in nam še po dveh tisočletij predstavljajo svoje zgodbe. Uveljavili so se na gospodarskem, političnem, upravnem ali vojaškem področju, nekateri pa so prevzeli skrb za duhovno oskrbo množic pod okriljem prebujajoče se krščanske skupnosti. V svojem času so sprejemali pomembne odločitve, ki so vplivale na življenja sodobnikov, tisti z vojaškimi in administrativnimi karierami pa so vplivali na potek dogodkov daleč od domovine, na veliko bogatejših in obsežnejših območjih. Vredno jih je spoznati in raziskati, saj so za potek zgodovine našega prostora prav tako pomembni kot katera od kasnejših in bolj znanih plemiških rodbin. Časovna oddaljenost ne sme biti izgovor za pomanjkanje zanimanja.
Ključne besede: rimska doba, rimska družba, antične naselbine, ozemlje Slovenije v antiki, družbeni vzpon, Petoviona, Celeja, Emona
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 935; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Bivalni prostori Rimljanov
Nina Kojc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bivalni prostori Rimljanov predstavlja stanovanjsko kulturo Rimljanov. V več stoletij dolgem razvoju je rimska arhitektura razvila več tipov stanovanjskih stavb. Predstavljena so skromna bivališča iz obdobja nastajanja rimske države, ki so se nato pod etruščanskim in grškim vplivom razvila v izredno udobno atrijsko hišo, domus, ki je bila značilna rimska družinska hiša. Naraščanje števila prebivalstva v Rimu in omejen prostor znotraj obzidja sta prisilila Rimljane v iskanje drugačne oblike stanovanjskih stavb. Rešitev je predstavljala gradnja v višino, ki je zavzemala manj prostora. Nastala je insula, večstanovanjska najemniška stavba, ki je bila zaznamovana s slabo gradnjo in slabimi bivalnimi razmerami. Na obrobjih mest so bogati meščani gradili počitniške vile, imenovane villa urbana, na podeželju pa samooskrbne villae rusticae. Najvišjo stopnjo stanovanjske kulture so predstavljale rimske palače. V diplomskem delu je predstavljena tudi gradbena tehnika Rimljanov. Rimljani so skladno s širjenjem svojega imperija na osvojenih območjih ustanavljali nova mesta, katerih glavna značilnost je bila pravokotna parcelacija. To novost so prinesli tudi na slovensko ozemlje. Odkriti sledovi rimske dobe tudi pri nas kažejo na raznolikost stanovanjske kulture, ki je bila pogojena s premoženjskim statusom lastnika.
Ključne besede: Rimljani, domus, insula, villa rustica, palača, rimska mesta
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 2213; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
Ženska v antični Grčiji in Rimu
Tjaša Jerič, 2015, magistrsko delo

Opis: Položaj ženske v Grčiji se je skozi časovna obdobja starogrške države spreminjal. V zgodnjem obdobju, je bila ženska skoraj enakovredna moškemu, nato se je položaj močno poslabšal. Družbena depriviligiranost ženske se je kazala že ob njenem rojstvu, ko je bila nemalokrat prepuščena na milost in nemilost na kraju izpostavitve. Če jo je družina obdržala, je bila deležna najosnovnejše izobrazbe. Skozi vsa življenjska obdobja je bila podrejena moškemu, sprva očetu, po poroki možu. Njena družbena vloga je bila omejena na rojevanje dobrih državljanov. Najbolj cenjena je bila, ko je igrala vlogo pokorne, ustrežljive in tihe gospodinje, ki je za zidovi domačega gospodinjstva tkala, predla, vzgajala otroke ter nadzirala hišne sužnje. V javnem življenju se ni smela velikokrat pojavljati, razen ob različnih praznikih, kjer so imele ženske nepričakovano veliko vlogo. Tudi rimska ženska je bila vedno v senci moških. Rimska deklica je bila deležna skromnejše izobrazbe v primerjavi z dečkom. Skozi zgodovino rimske države se je izboljševal tudi položaj ženske. Kljub temu, da je bila njena domena predvsem delo v hiši, vzgoja otrok ter nadzor sužnjev, pa so se rimske ženske velikokrat pojavljale tudi v javnem življenju. Tako kot grška ženska, je tudi Rimljanka imela zelo pomembno vlogo pri religiji in na javnih praznovanjih. Prav tako je bila njena prioritetna naloga rojevanje otrok. Sprva je bila pod oblastjo očeta ali moža, nato pa je postala pomemben člen pri odločanju o svojem življenju.
Ključne besede: antika, položaj ženske, grška ženska, rimska ženska, družinsko življenje, javno življenje, vloga ženske
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 4569; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1020,41 KB)

10.
On the Roman domination in the lexicographic product of graphs
Tadeja Kraner Šumenjak, Polona Repolusk, Aleksandra Tepeh, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: A Roman dominating function of a graph ▫$G = (V,E)$▫ is a function ▫$f colon V to {0,1,2}$▫ such that every vertex with ▫$f(v) = 0$▫ is adjacent to some vertex with ▫$f(v) = 2$▫. The Roman domination number of ▫$G$▫ is the minimum of ▫$w(f) = sum_{v in V}f(v)$▫ over all such functions. Using a new concept of the so-called dominating couple we establish the Roman domination number of the lexicographic product of graphs. We also characterize Roman graphs among the lexicographic product of graphs.
Ključne besede: teorija grafov, rimska dominacija, popolna dominacija, leksikografski produkt, graph theory, Roman domination, total domination, lexicographic product
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 922; Prenosov: 83
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici