| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Obnašanje revizijskih pomočnikov v revizijskih podjetjih
Petra Vogrinčič, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z analiziranjem predvsem tujih virov preučili obnašanje pomočnikov v reviziji v revizijskih podjetjih. Zanimalo nas je, kdo so pomočniki v revizijskih podjetjih, kakšni so pogoji dela v revizijskem podjetju za pomočnike v reviziji in kako se obnašajo, ali so nagnjeni k posnemanju natančnih nadrejenih ali manj natančnih, ali bodo prej posnemali nadrejene, ki imajo vpliv na njihovo napredovanje ter kako vpliva to na kakovost revizije. V diplomskem delu smo najprej opredelili osnovne pojme. Predstavili smo revizijsko podjetje, hierarhijo zaposlenih v njem, navedli smo temeljna etična načela v reviziji, dotaknili pa smo se tudi kulture in mentorstva v revizijskih podjetjih. Opisali smo naloge in odgovornosti revizijskega partnerja, direktorja v reviziji, izkušenejšega revizorja in pa pomočnika v reviziji. Na podlagi analize tujih virov smo proučili, ali so pomočniki v reviziji bolj nagnjeni k posnemanju natančnega ali manj natančnega nadrejenega. Ugotavljali smo tudi, kako vpliva sistem napredovanja na posnemanje pomočnikov v reviziji – torej ali bodo pomočniki v reviziji prej posnemali nadrejenega, ki ima glas pri odločanju o napredovanju. Proučili smo tudi, kako vpliva to posnemanje na kakovost revizije. Poiskali smo tudi nekaj zgledov neprimernega ravnanja v zvezi s pomočniki v revizijskih podjetjih. Prvi zgled kaže neprimerno ravnanje pomočnika v reviziji. Ta se je vedel neetično, ko je brez premisleka izpolnil neprimerna navodila izkušenejših revizorjev. Drugi zgled je zgled neprimernega ravnanja izkušenejšega revizorja do pomočnika v reviziji. Neetično se je vedel izkušenejši revizor, ko je za lastne napake v poslu revizije okrivil pomočnike v reviziji, ki jih je nadziral. Kot zadnji zgled pa smo našli zgled neprimerne prakse revizijskega podjetja glede neugodnih delovnih pogojev za pomočnike v reviziji. gre za problematiko (nepravičnega) prenizkega plačila in (pre)dolgih delavnikov za pomočnike v reviziji. V diplomskem delu smo potrdili hipoteze. Potrdili smo prvo hipotezo, da ravnanje izkušenejših revizorjev lahko na pomočnike v reviziji vpliva pozitivno ali negativno, vendar bo pomočnik v revizij posnemal pozitivne zglede ravnanja izkušenejšega revizorja prej kot negativne zglede ravnanja. Potrdili smo drugo hipotezo, da imajo večja revizijska podjetja za pomočnike v revizij vpeljan in delujoč sistem mentorstva in vodenja pomočnikov v reviziji pri njihovem delu in poklicnem razvoju. Potrdili pa smo tudi tretjo hipotezo, da so pomočniki v reviziji večkrat preobremenjeni na delovnem mestu.
Ključne besede: pomočnik v reviziji, izkušenejši revizor, revizijska skupina, kultura, obnašanje, kadrovanje, mentorstvo, revizija, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2024; Ogledov: 173; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja
Djellza Fanaj, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo vpliv nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Najprej predstavimo, kaj so nerevizijske storitve in navedemo nekaj vrst le-teh. Nato predstavimo pravila na področju nerevizijskih storitev, ki veljajo v Sloveniji. V zvezi s tem predstavimo ureditev v Zakonu o revidiranju (ZRev-2), ko gre za prepoved opravljanja nekaterih nerevizijskih storitev. Omenimo temeljna načela Kodeksa etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA), v skladu s katerimi mora ravnati revizor v poslu revizije. Dodatno predstavimo Uredbo EU 537/2014, ki velja tudi za Slovenijo, in sicer smo izpostavili tako imenovan seznam prepovedanih nerevizijskih storitev ter pravilo, da je skupno plačilo za dovoljene storitve revizorja omejeno na največ 70 % povprečja plačil za obvezno revizijo ali revizije revidiranega subjekta v zadnjih treh zaporednih poslovnih letih. V osrednjem delu diplomskega dela smo predstavili ugotovitve avtorjev preteklih raziskav glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja. Osredotočili smo se na raziskave, ki so obravnavale vpliv nerevizijskih storitev na neodvisnost revizorja ter raziskave, ki obravnavajo vpliv nerevizijskih storitev na revizorjevo mnenje in poročanje. Glede vpliva nerevizijskih storitev na ravnanje revizorja ni enotnega mnenja. Pregled raziskav pokaže, da so nekatere raziskave ugotovile, da opravljanje nerevizijskih storitev negativno vpliva na ravnanje revizorja oz. na samo revizijo. Opravljanje nerevizijskih storitev revidiranemu podjetju lahko privede do finančne odvisnosti, saj postanejo zneski iz teh storitev zelo pomembni za revizijsko podjetje, zaradi strahu pred izgubo stranke pa se revizorji ne morejo upirati pritiskom poslovodstva revidiranega podjetja. Med revizijo lahko revizor na primer spregleda napake, ki so povezane z nerevizijskimi storitvami, ali prikrije napake v nerevizijskim delu, ki jih je odkril med revizijo. Prav tako so avtorji preteklih raziskav ugotovili, da zaradi strahu pred izgubo posla so revizorji bolj nagnjeni k podajanju neprilagojenega revizijskega mnenja o računovodskih izkazih revidiranega podjetja. Nadalje smo opisali učinek odvračanja pozornosti od revizije k nerevizijskim storitvam. Ugotovili smo, da imajo stranke revizijskih podjetij, ki bolj poudarjajo nerevizijske storitve, nižjo kakovost revizije v primerjavi s strankami revizijskih podjetij, ki imajo manj poudarka na nerevizijskih storitvah. Pozitiven vpliv na ravnanje revizorja pa je učinek prelivanja znanja. Prelivanje znanja običajno izhaja iz dejstva, da obe vrsti storitev potrebujeta isti nabor informacij in enake strokovne kvalifikacije. Zaradi prelivanja znanja se skrajša čas do izdaje revizorjevega mnenja o računovodskih izkazih po zaključku revizije. Ena raziskava pa je celo ugotovila, da so stranke revizorja bolj zadovoljne z revizorjem, ko ta opravlja poleg revizije še nerevizijske storitve. Pregled raziskav pa je pokazal, da obstajajo tudi raziskave, ki niso zaznale nikakršnega vpliva na ravnanje revizorja, ko ta hkrati opravlja revizijo in nerevizijske storitve.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, nerevizijske storitve, vplivi, nevarnosti, neodvisnost, revizor, revizijsko podjetje.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 308; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvoj
Vida Korun, 2024, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju. Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro. Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Ključne besede: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Pomen ugleda pooblaščenega revizorja in njegova zaznavnost v slovenski družbi
Ana Marie Podgoršek, 2023, diplomsko delo

Opis: Revidiranje ima v družbi velik pomen, saj revizorji in pooblaščeni revizorji povečajo verodostojnost revidiranih informacij. Zaradi tega procesa lahko nato uporabniki lažje zaupajo v računovodske izkaze, ker je manjša možnost, da le-ti vsebujejo pristranske ali pomanjkljive informacije. Kljub pomembni vlogi v družbi pa so nekateri mnenja, da poklic pooblaščenega revizorja ni ugleden, kar morda menijo, zaradi raznih škandalov, v katere so bili vpleteni pooblaščeni revizorji ali revizijska podjetja. Vendar potrebno je pomisliti, ali je pravično soditi celotno stroko na dejanjih nekaj oseb oziroma podjetij. V diplomskem delu nas je zanimal ugled poklica pooblaščenega revizorja v slovenski družbi. V teoretičnem delu smo se najprej posvetili zunanjemu revidiranju in pooblaščenemu revizorju, nato na ugled v poslovnem svetu, nakar smo te dve tematiki združili ter preučili obstoječo literaturo na temo poklicnega ugleda revizije, specifično smo se posvetili ugledu pooblaščenega revizorja. V empiričnem delu diplomskega dela smo analizirali anketni vprašalnik in glede na pridobljene podatke potrdili oziroma ovrgli zastavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da je poklic pooblaščenega revizorja v Sloveniji zaznan kot ugleden ter da je, po mnenju anketirancev, ugled revizijskemu podjetju pomemben.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizijsko podjetje, pooblaščeni revizor, poklicni ugled, ugled pooblaščenega revizorja
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 222; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
Zoja Sandić, 2023, diplomsko delo

Opis: Interakcije med revizorjem in revidiranim podjetjem so nekaj popolnoma vsakdanjega, vendar subjektivni pogled in manevrski prostor v računovodskih standardih mnogokrat privede do nasprotujočih mnenj – tukaj nastopijo pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem. V diplomskem delu obravnavamo potek pogajanj, možne izide in glavne vplive na pogajanja, svoj fokus pa smo usmerili v ugotavljanje potencialnih dejavnikov v teh pogajanjih. Raziskali smo značilnosti pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, predstavili Dinamičen teoretičen model pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem (angl. Dynamic theory–based model of ACM negotiation) avtorjev Salterio in Gibbins (2012). Predstavimo proces pogajanja ter časovnico poteka, pa tudi model procesa pogajanj po Brownu in Wrightu (2008), ki razdelita proces pogajanj na tri ključne faze: predpogajanja, pogajanja in fazo izida pogajanj. Obravnavamo potencialne razloge za pogajanja z revizorjem (na primer padec vrednosti delnic revidiranega podjetja na borzi, nižja odobrena posojila bank, višje obrestne mere in tako dalje), torej zakaj je smiselno, da želi revidirano podjetje prejeti mnenje brez pridržkov v svojem revizorjevem poročilu. Na podlagi literature pa preučimo tudi odziv trga in bank na različna mnenja revizorja, ko gre za kotirajoča revidirana podjetja. Opišemo različne pogajalske strategije revizorjev: tekmovanje, prilagodljivost, izogibanje, sodelovanje, sklenitev kompromisa in strategijo vzajemnosti. Hkrati predstavimo Model dvojnih pomislekov (angl. Dual Concerns Model), ki je tipologija reševanja konfliktov, razvita s strani avtorjev Blake in Mouton (1964). Ta model identificira zgoraj naštete strategije reševanja konfliktov. Bolj podrobno opišemo strategijo vzajemnosti, ki sicer ni del modela dvojnih pomislekov, vendar je razširjena njena uporaba med revizorji. S to strategijo se revizorji odpovedo manj pomembni zadevi v pogajanjih v zameno za uresničitev bolj pomembne zadeve v pogajanjih. Za strategije pojasnimo, v katerih primerih je njihova uporaba najbolj koristna in potencialno za revizorja prinese najboljše možne rezultate. V podporo temu predstavimo tudi dejavnike, ki določajo pogajalske strategije. Pogajalske izkušnje revizorja imajo vpliv na potek samih pogajanj. Pogajalske izkušnje pa niso nujno povezane z leti delovanja revizorja. Pomembno je, da se revizorji na pogajanja z revidiranim podjetjem pripravijo in predvidijo mogoče scenarije pogajanj. Le na ta način si zagotovijo najboljše možnosti za uspešno izpeljana pogajanja. Revidirana podjetja imajo relativno veliko moč v pogajanjih. Revizorji lahko s pogajanji tvegajo izgubo revidiranega podjetja kot stranke, saj je moč nakupa storitve revizije na njihovi strani. Enako kot revizorji imajo tudi revidirana podjetja svoje strategije za pristop k pogajanjem. Revidirana podjetja se najbolj poslužujejo strategij (vzajemne, sodelovalne), ki so sodelovalne narave. V diplomskem delu predstavimo tudi na kratko ključne lastnosti kakovostnega računovodskega poročanja in proučimo, kako revizorjeva pogajalska strategija vzajemnosti vpliva na kakovost računovodskega poročanja. V diplomskem delu ne potrdimo nobene hipoteze. Hipotezo »v primeru, da revizor predlaga za revidirano podjetje odklonilno mnenje o računovodskih izkazih, je smiselna poteza revidiranega podjetja ta, da se pogaja z revizorjem o potrebnih popravkih računovodskih izkazov, saj s tem poskuša obraniti vrednost delnic podjetja na borzi« in »Tekmovalna strategija v pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem revizorju zagotavlja najboljši možni izid pogajanj« ovržemo, hipotezo »pogajanja glede računovodskega poročila med revizorjem in revidiranim podjetjem pozitivno vplivajo na kakovost računovodskega poročanja, saj se s pogajanji z revizorjem izboljša kakovost računovodskega poročanja revidiranega podjetja« pa nismo ne potrdili in ne ovrgli.
Ključne besede: Revizija računovodskih izkazov, revizor, revidirano podjetje, revizijska pogajanja, pogajalske strategije, lastnosti revidiranega podjetja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

6.
Menjavanje osebja v revizijskih podjetjih
Eva Mastnak, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi pogostega problema visoke stopnje fluktuacije v revizijskih podjetjih je bil namen diplomskega dela ugotoviti in podrobneje preučiti dejavnike, ki vplivajo na revizorjev odhod, vplive (negativne in pozitivne), ki jih ima na revizijsko podjetje po odhodu revizorja, ter kako zmanjšati stopnjo fluktuacije v revizijskem podjetju. Fluktuacija oziroma menjavanje osebja je pojav, ki opisuje odhajanje zaposlenih. Značilna je za vsako podjetje. Določena stopnja fluktuacije je zaželena in normalna, kadar pa začne negativno vplivati na učinkovitost podjetja ter procese dela, pa gre za previsoko stopnjo fluktuacije v podjetju. Obstaja več vrst fluktuacije, nekatere pa se lahko tudi izračunavajo. Vsako podjetje si prizadeva zaposliti ter obdržati uspešne in najboljše zaposlene, da si s tem zagotovi produktivnost ter uspešnost pri doseganju poslovnih ciljev, hkrati pa zmanjša nastanek visokih stroškov zamenjave zaposlenega. Zato je pomembno, da podjetje pozna individualne dejavnike, ki vplivajo na posameznika, da ta zapusti revizijsko podjetje. Nekateri izmed dejavnikov so zadovoljstvo pri delu, stres, slaba delovna klima in manko ugodnosti. Podjetje lahko prepozna znake, ki nakazujejo, da bo zaposleni odšel iz podjetja, še preden ta dejansko odide. Gre za znake, kot so na primer pretirani izgovori ob delovnih obveznostih, čim prejšnje odhajanje z delovnega mesta, očitno pomanjkanje navdušenja ter zanimanja, izkazano manj truda in motivacije ter manj zanimanja za dolgoročne projekte kot običajno. Za podjetje je najbolj optimalno, da najde zase ustrezno ravnotežje oziroma ustrezno stopnjo fluktuacije. Nekateri izmed negativnih vplivov so slabša konkurenčnost podjetja, izguba strank, izguba talentov in izkušenj ter upad produktivnosti. Nekateri izmed pozitivnih vplivov pa so nova znanja, nove izkušnje, omogočeno prednostno notranje napredovanje zaposlenih ter novi zaposleni za manjše plačilo. Obravnavali smo tudi možne predloge za zmanjšanje fluktuacije v revizijskem podjetju, kot so na primer dobro plačilo, nagrajevanje in pohvale zaposlenih, možnosti za strokovno rast in razvoj ter redna krepitev ekipnega duha. Zadrževanje zaposlenih se nanaša na strategije in procese, ki jih podjetje razvija, da obdrži svoje uspešne zaposlene ter zmanjša tveganje menjave zaposlenih oziroma tveganje visoke stopnje fluktuacije. Predlogi, kako v revizijskem podjetju uspešno zadržati zaposlene, so na primer zagotoviti čim nižjo stopnjo fluktuacije zaposlenih, obstoj izkušenih zaposlenih, boljšo izkušnjo revizijske stranke ter boljši ugled podjetja. Raziskovali smo, ali se dejavniki oziroma pričakovanja na delovnem mestu razlikujejo med različnimi generacijami, ter se na koncu nekoliko bolj osredotočili na mlajšo generacijo (generacijo Z). Ugotovili smo, da jim je najbolj pomembno, da imajo dostop do sodobne tehnologije in v kolikor je mogoče, želijo delati v skupinah. V diplomskem delu smo si zastavili tri hipoteze in prva hipoteza je bila, da je pogost razlog za odhod revizorja iz revizijskega podjetja dejavnik nezadovoljstva pri delu. Prvo hipotezo smo potrdili, saj smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je nezadovoljstvo pri delu res eden najpogostejših dejavnikov, ki vplivajo na revizorjevo razvijanje namere po odhodu. Druga hipoteza je bila, da je dejavnik delovne klime v revizijskem podjetju pogost razlog za odhod revizorja. Druge hipoteze nismo ne potrdili ali ovrgli, saj smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je dejavnik delovne klime lahko razlog za odhod ali za zadržanje revizorja. Kadar je klima v podjetju slaba oziroma negativna, bo revizor razvil namero po odhodu, ravno obratno pa takrat, kadar je klima v podjetju dobra oziroma pozitivna. Tretja hipoteza je bila, da menjavanje osebja nima pozitivnega vpliva na revizijsko podjetje. Tretjo hipotezo smo ovrgli, ker smo na osnovi pregleda literature ugotovili, da je pozitivnih dejavnikov več kot negativnih.
Ključne besede: Menjavanje osebja, zadovoljstvo z delom, motivacija, organizacijska kultura, mlajši revizor, mentor, sprememba kariere/poklica.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (755,96 KB)

7.
Zadovoljstvo pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela: stanje v Sloveniji
Ana Majcan, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo področje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Osredotočamo se na tematiko zunanjega revidiranja, opravljanja dela pooblaščenih revizorjev v Sloveniji, zadovoljstva pri opravljanju dela in zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela. Na koncu izvedemo tudi raziskavo stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji. Obstaja veliko načinov, s katerimi lahko revizijske družbe zagotovijo, da so pooblaščeni revizorji zadovoljni pri opravljanju dela. Zadovoljnejši pooblaščeni revizorji bodo pogosteje ostali pri svojem delodajalcu, kar je v času povečane stopnje fluktuacije pooblaščenih revizorjev bistvenega pomena. Merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela je tako zaželeno in hkrati pomembno za revizijske družbe. Pomembnejši dejavniki, ki vplivajo na stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, so poklicna starost, odločevalna raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni. Ker za Slovenijo še ni bilo opravljeno merjenje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela, je problem raziskave proučitev, kako zadovoljni so pooblaščeni revizorji, vpisani v register pri ANR, na svojem delovnem mestu. Z raziskavo tako dopolnjujemo obstoječe znanje o poklicnih pričakovanjih pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 41 pooblaščenih revizorjev in revizork, kar predstavlja 23,6 % delež vseh pooblaščenih revizorjev v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je 34 pooblaščenih revizorjev in revizork (83 %) zadovoljnih, 1 pooblaščeni revizor oz. revizorka (2 %) je nezadovoljen, 6 pooblaščenih revizorjev in revizork (15 %) pa ni niti zadovoljnih niti nezadovoljnih pri opravljanju dela. V splošnem kažejo rezultati raziskave na nadpovprečno visoko (75 %) stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev. Glede zadovoljstva pooblaščenih revizorjev s posameznimi vidiki dela je bilo ugotovljeno, da je najnižje izmed vseh petih vidikov zadovoljstvo s sedanjim delom (64 %), sledita zadovoljstvo z neposredno vodjo in s plačilom (72 %). Zadovoljstvo z možnostmi za napredovanje je 77 %, najvišje pa je zadovoljstvo s sodelavci, kar 86 %. Rezultati testa normalnosti porazdelitve obravnavane odvisne spremenljivke stopnja zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji so pokazali, da je test statistično značilen, kar pomeni, da se porazdelitev odvisne spremenljivke v statistični množici razlikuje od normalne porazdelitve oz., da odvisna spremenljivka ni normalno porazdeljena. Iz rezultatov testov za merjenje statistično značilnih razlik med povprečnimi vrednostmi poročanih stopenj zadovoljstva pooblaščenih revizorjev glede na izbrane dejavnike zadovoljstva, pa ugotavljamo, da se povprečne stopnje zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji glede na poklicno starost, odločevalno raven in spol pooblaščenih revizorjev ter velikost revizijske družbe, v kateri so pooblaščeni revizorji zaposleni, statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi rezultatov raziskave je torej mogoče sklepati, da izbrani dejavniki zadovoljstva ne vplivajo statistično pomembno na povprečno stopnjo zadovoljstva pooblaščenih revizorjev pri opravljanju dela v Sloveniji.
Ključne besede: Zunanje revidiranje, pooblaščeni revizor, zadovoljstvo pri opravljanju dela, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

8.
Poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami
Stela Šalamon, 2022, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja magistrskega dela je poročanje javnih družb o poslih s povezanimi strankami (ang. related party transactions). Delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo s pomočjo zakonodaje in ustreznega Mednarodnega računovodskega standarda predstavili pojma javne družbe in povezane stranke, proučili pa smo še Mednarodni standard revidiranja MSR 550 in na podlagi slednjega predstavili še revizorjevo vlogo v podjetju. Proučili smo tudi forenzični vidik zunanjega gospodarskega revidiranja in okvirno predstavili revizorjevo vlogo z gospodarskim kriminalom. Drugi, empirični del magistrskega dela, temelji na analiziranju letnih poročil javnih družb, ki poročajo o transakcijah med povezanimi strankami, pri čemer smo zajeli deset javnih družb, ki so uvrščene v Prvo kotizacijo Ljubljanske borze. Dve od postavljenih hipotez lahko potrdimo, in sicer prvo, da je vloga revizorja v zvezi s poročanjem o transakcijah s povezanimi strankami preprečevanje in odkrivanje prevar, in drugo, da med kategorijami povezanih strank, glede na obseg transakcij, prevladuje kategorija »podjetja v skupini«. Tretjo hipotezo, ki pravi, da vrednost transakcij med posameznimi povezanimi strankami v povprečju ne presega več kot 5 % vseh transakcij podjetja, pa smo zavrnili, saj smo ugotovili močno odvisnost obvladujoče družbe od svojih povezanih strank, kar smo prikazali tudi s tortnim grafom.
Ključne besede: povezane stranke, javne družbe, revizor, letna poročila, transakcije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

9.
Analiza revizorjevih poročil o preiskavi računovodskih izkazov v sloveniji za leti 2017 in 2018
Urška Gajšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta proučuje preiskavo računovodskih izkazov iz preteklosti. V teoretičnem delu je predstavljen pomen preiskave računovodskih izkazov, njena primerjava oziroma razlika z revizijo, ki je pogosto enačena s preiskavo. Na kratko je opisan postopek preiskave od samega začetka preiskave – to je do sklenitve revizorja in organizacije za posel do samega poročanja v poslu. Prikazani so sklepi, ki jih poda revizor pri preiskavi računovodskih izkazov. Za posamezni primer sklepa so navedeni tudi primeri, kdaj se sklep izda, pod kakšnimi pogoji se izda in kakšna je razlaga revizorja pri posameznem sklepu. V raziskavi je predstavljeno tudi Poročilo o preiskavi neodvisnega revizorja, ki ga na koncu posla o preiskavi izda revizor in v katerem izrazi sklep, ki ga je sprejel z različnimi postopki poizvedovanja pri poslovodstvu in drugih v organizaciji, ter različnimi analitičnimi postopki. Praktični del temelji na preiskavi 127 revizijskih poročil neodvisnega revizorja pri preiskavi računovodskih izkazov iz let 2017 in 2018. Delo diplomskega projekta v praktičnem delu preiskuje ali posamezno poročilo neodvisnega revizorja vsebuje vse potrebne sestavine, ki jih predpisuje MSP 2400. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je večina revizorjevih poročil v skladu z Prenovljenim MSP 2400. Hipotezi, ki smo si jih zastavili na začetku raziskave smo s pomočjo natančne analize lahko potrdili. Večina revizorjevih sklepov v preiskavah računovodskih izkazov so sklepi, ki so brez pridržkov, saj je v 81,11 % predelanih poročilih revizor izrazil sklep brez pridržkov. Revizorjeva poročila o preiskavah računovodskih izkazov so skladna z MSP 2400, saj so bila v približno 95 % revizorjeva poročila skladna z Prenovljenim MSP 2400.
Ključne besede: Revizorjeva preiskava, Revizor, Revizorjevo poročilo o preiskavi, Analiza, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

10.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Ključne besede: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 1012; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (865,62 KB)

Iskanje izvedeno v 2.93 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici