| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 135
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Ključne besede: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 113; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (960,58 KB)

3.
Analitični postopki v procesu revizije v Avstriji in v Sloveniji
Bronja Kolić, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili strokovne podlage, ki obravnavajo analitične postopke, uporabo analitičnih postopkov v treh fazah revizije ter uporabljene tehnike analitičnih postopkov v treh fazah. Preučili smo tudi raziskave, ki so bile opravljene v Kanadi, Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike. Opravili smo raziskavo o uporabi analitičnih postopkov, kjer smo primerjali rezultate odgovorov pooblaščenih revizorjev v Avstriji in v Sloveniji. Rezultate naše raziskave smo primerjali z omenjenimi tremi raziskavami ter ugotavljali, ali so se od leta 1996 bistveno spremenile faze uporabe; tehnike analitičnih postopkov ter odločitve revizorjev, ali bodo uporabili analitične postopke ali preizkuse podrobnosti.
Ključne besede: Revizija, postopki preizkušanja podatkov, analitični postopki.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (812,69 KB)

4.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Ključne besede: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 1670; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

5.
Notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in revizijske komisije v povezavi z zadnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah
Barbara Bele, 2020, magistrsko delo

Opis: S porastom konkurenčnosti, globalizacija in s tem kompleksnosti sodobnega trga, so sodobne družbe postavljene pred stalno nove izzive poslovanja, ki se nanašajo na vzdrževanje ravnotežja med različnimi interesi družbenih deležnikov ter na zagotavljanje skladnega in pravilnega poslovanja glede na pravno-formalne zahteve gospodarskega okolja. Korporativno upravljanje zajema različne strateške poslovne procese, s katerimi družbe te funkcije uresničujejo. V dva temeljna stebra korporativnega upravljanja sta se tekom razvoja poslovnih strategij korporacij razvili funkcija notranje revizije in revizijske komisije. Namen magistrskega dela je raziskati prispevek notranje revizije kot orodja za upravljanje v družbi in predstaviti delovanje revizijske komisije v okviru najnovejših določb glede upravljavskih struktur družb. Namen magistrskega dela uresničujemo s podajanjem teoretične razlage ključnih pojmov, analizo vloge notranje revizije v podjetju, vloge revizijske komisije v različnih sistemih upravljanja družb in vloge sodelovanja revizijske komisije pri upravljanju podjetja ter s predstavitvijo ključnih novosti zadnjih novel Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 - ZPosS), v nadaljevanju: ZGD-1, v povezavi z raziskovalnim področjem. Z deskriptivno in komparativno metodo raziskovanja, metodo analize in sinteze ter metodo abstrakcije in konkretizacije ugotavljamo, da predstavlja notranja revizija orodje upravljanja v družbi (H1), da se notranja revizija kot orodje upravljanja v družbi in vloga revizijske komisije razlikujeta glede na upravljavsko strukturo družbe (H2) ter da notranja revizija in revizijska komisija prispevata k uspešnemu upravljanju podjetij (H3). Z ustrezno umestitvijo, organizacijo, sestavo in ustreznim delegiranjem nalog in odgovornosti notranje revizije in revizijske komisije lahko družba ključno profitira pri uresničevanju zadanih ciljev ter doseganju gospodarske uspešnosti.
Ključne besede: korporativno upravljanje, dvotirni sistem upravljanja, enotirni sistem upravljanja, notranja revizija, revizijska komisija, Zakon o gospodarskih družbah.
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
Zagotavljanje kibernetske varnosti in notranje revidiranje
Eva Muzel, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo opredelili kibernetsko varnost in s tem povezane probleme, tarče in grožnje. Predstavljena bo tudi institucionalna ureditev kibernetske varnosti v Sloveniji, tako zakonodaja kot tudi institucije. V tem sklopu bodo predstavljeni mednarodni standardi in sistemi ravnanja s kibernetsko varnostjo, posebno pozornost pa bomo namenili globalnim smernicam za revizijo tehnologije GTAG za ocenjevanje tveganja kibernetske varnosti pri opredeljevanju vlog treh obrambnih linij in pristop za ocenjevanje tveganj in kontrol na področju kibernetske varnosti. V drugem delu naloge se bomo osredotočili na notranjo revizijo v povezavi s kibernetsko varnostjo. V delu bo predstavljen celostni pristop k zagotavljanju kibernetske varnosti in kaj bi moral vedeti notranji revizor o kibernetski varnosti. Zaključek drugega dela pa bo vseboval tudi preglede raziskav o notranji reviziji in kibernetski varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, informacijski sistemi, kibernetske grožnje, obvladovanje tveganj, notranja revizija
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 338; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Računovodstvo in umetna inteligenca
Mateja Komplet, 2020, diplomsko delo

Opis: Računovodstvo in umetna inteligenca se med seboj vedno bolj prepletata in povezujeta. Zaradi nenehnega napredka sodobne tehnologije je pomembno, da se računovodska podjetja zavedajo nujnosti implementacije umetne inteligence v njihovo poslovanje. Obravnavana tema v diplomskem projektu je zato računovodstvo v povezavi z umetno inteligenco, kjer smo se osredotočili na tri izbrane poklice, in sicer računovodja, knjigovodja in revizor. Izbrana delovna mesta smo opredelili glede na sedanjost in prihodnost. V začetku diplomskega projekta smo pojma računovodstvo in umetna inteligenca najprej konkretno opredelili in ju predstavili. Osredotočili smo se na njuno povezavo, saj se dandanes umetna inteligenca že uporablja v poslovanju. Umetna inteligenca je prisotna že v vseh izbranih poklicih, zato je pomembno razmišljati tudi o prihodnosti računovodstva. Pojavi se vprašanje o nadomestitvi delovnih mest z uporabo umetne inteligence. Ker menimo, da je prihodnost v računovodstvu pomembna, smo predstavili tudi predvidevanja ter mnenja raznih avtorjev o nadomestitvi delovnih mest v računovodstvu.
Ključne besede: računovodstvo, umetna inteligenca, prihodnost računovodstva, knjigovodstvo, revizija.
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1021,05 KB)

8.
Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.
Larisa Nikić, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone. Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja. Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju. Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti. Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev.
Ključne besede: Zunanji revizor, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročanje, revizorjevo komuniciranje, pravila revidiranja
Objavljeno: 21.10.2020; Ogledov: 210; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (508,66 KB)

9.
Izzivi zunanjega revidiranja na področju tehnologije veriženja podatkovnih blokov
Martina Reich, 2020, diplomsko delo

Opis: Svet se sčasoma spreminja in s seboj prinaša novitete, ki spodbujajo k preoblikovanju tistega, kar je obstoječe. Blockchain tehnologija, ki je ena izmed najpomembnejših inovacij, bo spodbudila k preoblikovanju obstoječih poslovnih procesov. S preoblikovanjem poslovnih procesov se bo preoblikoval tudi nadzor nad poslovanjem, ki ga izvajajo zunanji revizorji. Okolje, ki bo podprto s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, s preoblikovanjem revizije prinaša ogromno novosti, kot so revizija v realnem času, revizijske aplikacije ter tudi dodatne kompetence revizorjem, za vselej pa bo to novo okolje naredilo konec nekaterim obstoječim načinom delovanja revizorjev v poslu revizije. V delu diplomskega projekta smo v teoretičnem delu na kratko predstavili področje zunanjega revidiranja in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov. V raziskovalnem delu smo na podlagi primerjave obstoječega posla revizije s pričakovanim preoblikovanjem posla revizije, ugotovljenega vpliva na delo revizorjev, pregleda stališč oziroma prepričanj različnih avtorjev o revidiranju in blockchain tehnologiji ter opredelitve izzivov zunanjega revidiranja na področju blockchain tehnologije podali svojo lastno kritiko o blockchain tehnologiji na področju zunanjega revidiranja in ugotavljali, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain spodbudil preoblikovanje trenutnega modela poteka posla zunanje revizije, ali obstaja mišljenje oziroma trend mišljenja več avtorjev, da bo razvoj tehnologije blockchain na področju zunanjega revidiranja prinesel več koristi kot slabosti in, ali bo tehnologija blockchain nadomestila poklic zunanjega revizorja. Ugotovili smo, da kljub pozitivnim lastnostim, ki jih ima blockchain tehnologija, kot so varnost, nespremenljivost in decentraliziranost, ne bo nadomestila poklica revizorja, saj blockchain tehnologija ne more zagotoviti, da so vsi podatki, ki so zapisani v verigo blokov, zanesljivi. Revizor bo posledično potreboval nova znanja oziroma kompetence, saj revidiranje podjetij, katerih poslovanje bo podprto z blockchain tehnologijo, zahteva drugačne pristope, ki se jih bodo morali revizorji priučiti – v tej luči glede na prebrane vire pričakujemo preoblikovanje posla revizije in morebitno redefiniranje revizijskih ciljev. Revizija se bo prelevila v revizijo v realnem času, ki bo revizorju dodelila vlogo stalnega zagotavljanja. Zaradi svoje zasnovanosti blockchain tehnologija prinaša več koristi kot slabosti na področje zunanjega revidiranja, ki so možnost uporabe revizijskih orodij (revizijskih aplikacij), ki razbremenijo delo revizorja, mu prihranijo čas in olajšajo delo, blockchain tehnologija kot podlaga za preverjanje transakcij ter zmanjšanje odvisnosti revizorjev do drugih oseb pri zbiranju revizijskih dokazov. Čeprav tehnologija veriženja podatkovnih blokov še ni popolnoma uveljavljena, že nakazuje spremembe, ki jih bo prinesla na obstoječe poslovne procese, kar pa izključuje vprašanje, ali se sploh bo uveljavila, temveč se ob tem pojavlja vprašanje, kdaj se bo uveljavila.
Ključne besede: zunanje revidiranje, revizija računovodskih izkazov, veriženje podatkovnih blokov, tehnologija, izzivi, prihodnost.
Objavljeno: 05.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb
Marija Narat, 2017, diplomsko delo

Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno: 18.03.2020; Ogledov: 516; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici