| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Revitalizacija območja Mariborskega otoka
Maruša Fajt, 2021, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela izhaja iz realne potrebe po revitalizaciji območja in prenovi kopališke stavbe Mariborskega otoka. Lokacija območja obravnave se nahaja 3 kilometre od središča mesta Maribor in je vpeta v zelen rob mesta. Zaradi obstoječe, dotrajane infrastrukture lokacija ne izkorišča svojega potenciala. Teoretični del obsega kratek opis lokacije in zgodovine mesta Maribor. Predstavljena programska izhodišča, ki zajemajo smernice za oblikovanje kopališč in stavb 20. stoletja. Projektna naloga se osredotoča na obnovo obstoječega objekta na lokaciji Mariborskega otoka in revitalizacijo vplivnega območja obravnave. Z oblikovanjem vozlišč in prostorskih intervencij obnavljamo obstoječo krožno pot ob reki Dravi. Vzpostavi se povezava otoka na desno nabrežje reke Drave in načrtuje poenotena urbana oprema. Programski in prostorski intervenciji sta zasnovani s pomočjo strateških oblikovalskih pristopov k ohranjanju narave in kulturne dediščine. Zasnova Mariborskega otoka ponuja racionalno izrabo prostora. Celovita arhitekturna rešitev prispeva k oživljanju območja, ki daje lokalnim prebivalcem višjo kakovost bivanja v mestu. Rešitev prispeva k prostorski identiteti mesta Maribor.
Ključne besede: Mariborski otok, urbanizem, krožna pot, reka Drava, revitalizacija
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 43; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (154,10 MB)

2.
Revitalizacija športnega kompleksa Graberje
Nina Brezovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Zavedanje o pomembnosti športa je med prebivalstvom vse bolj prisotno. Športni objekti so postali pomembna tipologija v kakovostnem razvoju urbanega območja. Pri tem so problem gosto pozidana območja, v katerih ni prostora za velike športne površine. Športne stavbe se v takih primerih gradijo na robu mesta, kjer so precej nedostopne za morebitne uporabnike. Predmet magistrske naloge je manjša športna dvorana Graberje, ki se nahaja v širšem središču mesta Varaždin. Zgrajena je bila v 70. letih 20. stoletja in od tedaj je število njenih uporabnikov raslo. Zaradi potrebe po dodatnih športnih površinah so našli začasne rešitve, ki obstajajo še danes. Dva športna ”balona” nad zunanjimi igrišči ne ustrezata današnjim standardom energetske učinkovitosti. Magistrska naloga se osredotoča na revitalizacijo športnega kompleksa Graberje in bo s svojo rešitvijo ponudila dovolj kakovostnega prostora za potrebe uporabnikov.
Ključne besede: šport, športna dvorana, športna igrišča, Graberje, revitalizacija, Varaždin
Objavljeno: 17.03.2021; Ogledov: 222; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (75,22 MB)

3.
Prenova mestnega kopališča v Parku Fazanerija Murska Sobota
Sanja Červek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Ključne besede: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (111,32 MB)

4.
Lendava - revitalizacija mestnega jedra
Simon Sekereš, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo mestnega jedra Lendave s širšim in ožjim območjem obravnave. V teoretskem delu je najprej predstavljeno in analizirano mestno jedro Lendave kot celota. Na podlagi analiz je predstavljena ideja šestih območij, ki so združene v koncept revitalizacije mestnega jedra. Urbanistični del magistrskega dela je podlaga za nadaljnjo arhitekturno obravnavano ožjega območja obravnave. Na podlagi analiz sta zasnovana dva scenarija za ureditev izbranega ožjega revitalizacijskega območja na vstopu v mestno jedro Lendave. Prvi predstavlja koncept introvertiranosti, drugi pa koncept ekstrovertiranosti. Izbrani drugi scenarij je vodilo za projektni arhitekturni del naloge. Slednji zajema načrtovanje podzemne garaže, odprtega javnega prostora v parterju in idejne zasnove treh novih objektov: hotelske stavbe, hibridne poslovne stavbe in stavbe kongresnega centra. Arhitekturna zasnova in koncept revitalizacije širšega prostora mesta Lendava prikazujeta eno izmed možnih smeri razvoja mesta, predvsem pa naslavljata razmislek o prostorskem razvoju pod Lendavskim hribovjem.
Ključne besede: Lendava, revitalizacija, mestno jedro, arhitektura
Objavljeno: 12.02.2020; Ogledov: 676; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (54,92 MB)

5.
Revitalizacija starega in zasnova novega vaškega jedra v občini Zavrč
Mateja Bratuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Zavrč je majhna slovenska občina v Vinorodnih Halozah. Njena lega ji je skozi zgodovino dodeljevala vlogo obmejnega območja. Premiki meje so vplivali na prostorski razvoj Zavrča. Tako sta danes v Zavrču staro, historično jedro in novo, upravno jedro ter vmesno naselje na hrvaškem ozemlju. Naloga se ločeno posveti vsakemu jedru in mu določi vlogo v občini. Historično jedro v naselju Zavrč ima bogato zgodovinsko zapuščino, kot so dvorec, park ob dvorcu, dve cerkvi ter nahajališča ostankov iz bronaste dobe. Kljub legi ob mednarodnem mejnem prehodu in glavni cestni povezavi Ptuj–Varaždin jedro počasi zamira zaradi pomanjkanja storitvenega programa. V nalogi se v starem jedru osmislijo novi programi in njihova lega v prostoru. Novo jedro se je začelo oblikovati v naselju Goričak–Hrastovec ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Jedro se razvija brez celostnega načrtovanja in nima osrednjega vaškega prostora. Naloga predstavi novo zasnovo rabe prostora celega jedra in poda smernice za naprej. V nalogi je tudi zasnova novega trga kot osrednjega prostora jedra in nov prizidek k obstoječi dvorani.
Ključne besede: vaško jedro, dvojedrnost, obmejnost, vaški trg, revitalizacija
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 529; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (40,26 MB)

6.
Urbana regeneracija območja nekdanje vojašnice Melje
Isidora Mandić, 2019, magistrsko delo

Opis: Koncept regeneracije degradiranih industrijskih območij v mestu je ena izmed vodilnih idej trajnostnega razvoja mest. Mariborsko Melje predstavlja s svojimi izjemnimi lokacijskimi lastnostmi, prometno povezanostjo in tudi zgodovinskim pomenom več kot idealno lokacijo za novo urbano strukturo, ki bo približala Melje staromeščanskemu centru Maribora in hkrati ustvarila prostor, ki bo omogočal nadaljnji trajnostni razvoj mesta. Cilj te magistrske naloge je bil izpostaviti morebitno rešitev problematike mestnega prostora območja nekdanje vojašnice Melje. Pokazali smo različne arhitekturno-urbanistične posege, ki sežejo od revitalizacije degradiranih prostorov do vzpostavljanja novih programov in umeščanja nove strukture stavbe pokrajinskega arhiva, ki ne rešuje le problem Melja, temveč tudi mesta Maribor v celoti.
Ključne besede: vojašnica Melje, revitalizacija, industrijska območja, pokrajinski arhiv
Objavljeno: 02.07.2019; Ogledov: 731; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (53,18 MB)

7.
Nova železniška postaja Žalec
Žan Artelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge se nanaša na enega izmed večjih problemov naše države v zadnjih letih, in sicer železniško infrastrukturo. Natančneje se naloga osredotoča na železniško postajo Žalec in njeno popolno preureditev v kvalitetnejši in uporabnejši prostor – tako za prebivalce kot tudi železniški promet. Območje obdelave se nahaja na robu mesta Žalec, nedaleč od osrednje mestne ulice, kjer so locirani pomembnejši objekti ter turistične znamenitosti mesta. Površina v velikosti 2,5 ha ustvarja mestni rob, ki loči obstoječe grajeno tkivo od relativno novega industrijskega dela Žalca, ki v zadnjih letih cveti in se vztrajno širi, kar povzroča odmik od identitete prostora in ustvarja nejasen prehod med mestom in industrijo. Glavno vprašanje za to območje je, kako ga osmisliti ter ohraniti jasno ločnico med mestom in industrijo ter kako njegovo infrastrukturno nadgraditi za prihodnost in to tako, da imajo od tega največ koristi prebivalci Žalca in turisti. Urbanističen pogled magistrske naloge spoštuje zgodovinski vpliv železnice na mesto in njegov razvoj ter strmi k revitalizaciji prostora, ki bi bil varnejši in uporabnejši za prebivalce Žalca in širše občane ter turiste. Arhitekturni pogled magistrske naloge pa strmi k realizaciji novih objektov na območju, ki bi mestu doprinesli vizijo za prihodnost in ustvarili kvalitetno infrastrukturo za živeče v občini Žalec ter razvoj nadaljnjega turizma. Osnovni cilj je ustvariti revitalizirano območje z novimi vsebinami, ki bi Žalcu omogočale stopiti v prihodnost in ustvariti javno oazo za prebivalce in obiskovalce mesta.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, revitalizacija, železnica, Žalec
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (157,28 MB)

8.
Revitalizacija starega mestnega jedra Ptuj
Katja Nežmah, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje urbanistično arhitekturno rešitev severovzhodnega dela starega mestnega jedra Ptuja oz. ureditev lokacije med dominikanskim samostanom in arheološkim parkom Panorama, torej območja nekdanjega vstopa v mesto skozi mestna vrata, srednjeveškega obzidja, ter nekdanje rimske ceste. Gre za pomembno arheološko območje, ki kliče po stavbi, namenjeni hrambi in predstavitvi arheologije mesta Ptuj ter Spodnjega Podravja, arheologije evropskega pomena. Lokacija je nedefiniran rob mesta, območje, ki bi povezovalo srednjeveško mestno tkivo z rimskim arheološkim središčem - Panoramo - nekdanjim središčem rimske kolonije Poetovio. Ptuj, zakladnica tisočletij, najstarejše srednjeveško mesto v Sloveniji, je bilo v času rimskega imperija pomembno rimsko središče in prehodno mesto. Danes skriva še veliko neodkritega, pa tudi odkrito je skrito v stavbah, neprimernih za hrambo in predstavitev takšnih zakladnic. Uresničitev zasnove arheološkega muzeja bi vplivala tako na urbanistični razvoj mesta Ptuj, kot posledično na ekonomski, estetski, turistični razvoj samega središča. Z arhitekturnim posegom muzeja bi se pričela regeneracija starega mestnega jedra.
Ključne besede: revitalizacija, staro mestno jedro, arhitektura, rimsko mesto, arheologija, muzej
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 850; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (77,48 MB)

9.
Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, Prekmurje
Valentina Pernat, 2019, magistrsko delo

Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015). V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %). Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba). Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 860; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Proučitev izzivov pri revitalizaciji hipodroma Brege
Amathea Leskovec, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo se nanaša na problematiko revitalizacije hipodroma Brege. Gre za proučitev izzivov, ki jih predstavlja revitalizacija hipodroma. Skozi celotno delo smo sledili ključnemu raziskovalnemu vprašanju, na podlagi katerega so zastavljena raziskovalna podvprašanja in hipoteze. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov: teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so turizem in športne prireditve, proučene značilnosti konjeniškega turizma in konjeniških prireditev ter predstavljeni primeri poslovanja podobnih hipodromov v Sloveniji skozi marketinški splet storitev. V praktičnem delu smo proučili konjeniški turizem na območju občine Krško in predstavili hipodrom Brege, opredelili ključne deležnike, ki sovplivajo na razvoj hipodroma Brege, ugotavljali, kakšni so pisni strateški načrti za nadaljnji razvoj, opredelili ključne ovire za razvoj in nadgradnjo prireditev na hipodromu Brege in predstavili potenciale razvoja hipodroma Brege v smeri poglobljene turistične ponudbe. Empirični del pa ugotavlja, kaj intervjuvanim ključnim deležnikom predstavlja hipodrom Brege in kakšni so njihovi načrti za njegov nadaljnji razvoj. Zajema tudi raziskavo tega, kaj prebivalcem občine Krško predstavlja hipodrom ter ali obstaja zanimanje za obnovo hipodroma Brege.
Ključne besede: turizem, konjeništvo, hipodrom, revitalizacija
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 447; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici