| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ključ do uspešne prodaje
Jakob Šilar, 2020, diplomsko delo

Opis: Uspešna prodaja je za mnoge prodajalce prava nočna mora, zato smo v diplomski nalogi opisali ključe, ki so najpomembnejši do uspešne prodaje. Pisali smo o strankah, tipih osebnosti, neverbalni govorici, izboljšavi govora … in vse skupaj povezali v celoto. Na koncu smo se posvetili še zunanjem videzu in prikazali, kakšna oblačila naj D2D prodajalec uporablja za svojo prodajo. Za zaključek smo predstavili še rezultate ankete, ki smo jo opravili na terenu. Diplomska naloga obsega 6 točk: uvod, metodologije, teoretične osnove, raziskavo, diskusijo in zaključek.
Ključne besede: Retorika, tipi osebnosti, zaključevanje prodaje, uspešna prodaja.
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Tehnični in vsebinski vidiki portretne fotografije
Ana Tomaž, 2020, diplomsko delo

Opis: Portretna fotografija predstavlja prepletanje tehničnih in vsebinskih vidikov, ki skupaj tvorijo uspešno upodobitev in predstavitev osebe ali oseb z vsemi individualnimi osebnostnimi lastnostmi. V diplomski nalogi so predstavljeni glavni tehnični parametri za doseganje ostrih in pravilno osvetljenih portretov. Čeprav je portretna fotografija še danes opredeljena na nižji hierarhični stopnji umetniškega izražanja, ima ogromno semioloških kazalnikov, ki se združijo v retoriko fotografije in pripomorejo k pravilnemu dojemanju portreta na konotativni in denotativni ravni.
Ključne besede: tehnični vidiki, svetloba, portret, vsebinski vidiki, retorika fotografije
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 100; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Stališča o učinkovitosti uporabe univerzalnih principov prepričevanja
Laura Pavlič, 2019, magistrsko delo

Opis: Retorika kot veščina prepričevanja je v sodobni družbi ena najpomembnejših veščin. Govorci, ki so dobri retoriki in znajo njena načela uporabiti na ustrezen način, lahko to izkoristijo v svoj prid. Retoriko podrobneje poznajo predvsem tisti, ki se poklicno ukvarjajo s prepričevanjem ali manipulacijo, vendar to ne pomeni, da za druge posameznike znanje o retoriki ni koristno. Vsak človek, ki živi v moderni družbi, se dnevno sooča z različnimi govornimi situacijami. Te so lahko popolnoma običajni pogovori, lahko pa so to retorične situacije, iz katerih ima vsaj eden izmed govorcev določeno korist. Slednje situacije so s strani okoriščenega posameznika vnaprej zelo dobro premišljene. Ta posameznik vstopi v kontakt z določeno osebo z namenom, da ima kasneje od nje korist. V tem primeru pa je znanje o retoriki, tudi za ljudi, ki se ne ukvarjajo z njo, smiselno in uporabno. S tem znanjem lažje prepoznajo manipulacijske strategije, ki jih nekdo preizkuša v pogovoru z njimi, in se jim lažje uprejo. Glede na to, da je tovrstno poznavanje zakonitosti retorike lahko koristno v vsakdanjem življenju, bi se lahko prenašalo že na otroke. Raziskav s področja uporabe in razumevanja retorike pri osnovnošolskih učencih v Sloveniji primanjkuje. Raziskave, ki bi se dotikala univerzalnih principov prepričevanja, na slovenskem področju ni mogoče najti. V osnovnih šolah se retoriki kot vedi ne posveča posebej. Devetošolci imajo sicer možnost izbrati izbirni predmet Retorika, kjer se vsebine retorike podrobneje obravnavajo, vendar do takrat učenci nimajo stika z njo. Poleg tega je tudi v zadnjem razredu osnovne šole ta predmet zgolj izbira. Ker je raziskav s tega področja tudi po svetu malo, se bomo v tej magistrski nalogi posvetili primerjavi razumevanja univerzalnih principov prepričevanja med petošolci in devetošolci. V nadaljevanju bomo predstavili, s čim se ukvarja retorika kot veda in njeno zgodovino. Naredili bomo pregled sestave prepričevalnega govora in zapisali, kako nam že prastare civilizacije zapuščajo dragoceno znanje o retoričnem govoru. Kasneje bomo opisali tudi vseh sedem univerzalnih principov prepričevanja. Univerzalni principi prepričevanja so povzeti po raziskavah profesorja Roberta B. Cialdinija, ki se poklicno ukvarja z manipulacijskimi strategijami in njihovim vplivom na družbo. V magistrski nalogi se bomo posvetili razmišljanju učencev in njihovem razumevanju univerzalnih principov prepričevanja. Preverjali bomo, ali učenci, kljub temu, da jim retorična načela, vsaj do devetega razreda, niso načrtno predstavljena, razumejo univerzalne principe prepričevanja. Primerjali bomo odgovore prvošolcev in petošolcev ter ugotavljali, v kolikšni meri učenci dojemajo učinkovitost teh principov in na kakšen način si jih razlagajo.
Ključne besede: univerzalni principi prepričevanja, retorika, stališča učencev
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

4.
Reprezentacija slikarja Pabla Picassa v igranih filmih
Urška Sabati, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s filmskimi reprezentacijami in analiziranjem le teh. V filmih se srečujemo z upodobitvami raznih resničnih dogodkov in oseb, četudi je film igrani. S temi upodobitvami želijo filmski ustvarjalci gledalcem in družbi nasploh podati informacije ali svoje mnenje o določeni stvari ter na svoj način reprezentirati nek resnični dogodek ali osebo. Zmeraj je njihov cilj pustiti na gledalcu vtis. Določena resnična oseba je lahko reprezentirana v več filmih na različne načine. Ena izmed takšnih osebnosti je slikar Pablo Picasso, ki je navdihnil kar nekaj filmskih ustvarjalcev za ustvarjanje filmov. Za ugotovitev, kakšne konotativne vrednosti se skrivajo za reprezentacijami, si za analizo le teh pomagamo s semiologijo ter retoriko filma.
Ključne besede: Igrani film, reprezentacija, Pablo Picasso, konotativne vrednosti, retorika filma, semiologija.
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 370; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

5.
Okoljska retorika in njeno stanje v slovenski javnosti
Danijel Davidović, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana okoljska retorika v slovenskih množičnih medijih. Retorika je lahko opredeljena kot veda in veščina učinkovite uporabe besed, ki obsega razumska, značajska in čustvena sredstva, s katerimi se na razumljiv, privlačen in etičen način posreduje sporočilo in spodbuja k izvajanju želenih dejanj. Pri tem je okoljska retorika lahko opredeljena kot posebno področje retorike, v sklopu katerega se obravnava učinkovito poročanje o okoljskih težavah in spodbuja k ukrepanju za njihovo odpravljanje. V delu je sprva podana opredelitev retorike tako, da je opisana grška retorična teorija, ki je osnova sodobne retorike. Poleg tega so dodana deljena mnenja nekaterih filozofov o retoriki ter njeno stanje in vloge v sodobnosti. Nato so opisane osnovne sestavine in sredstva retorike, kot jih opredeljuje Aristotel. Nadalje je opredeljena okoljska retorika kot področna retorika, ki se razvija v drugi polovici 20. stoletja. Pregledane so znanstvene in humanistične ugotovitve o retoriki oziroma okoljskem poročanju, iz katerih so izpeljana navodila učinkovitega poročanja in preglednica uporabnih retoričnih orodij. Na koncu so izbrani primeri slovenskih besedil z okoljsko tematiko analizirani in primerjani z oblikovanimi navodili in preglednico z namenom spoznavanja vključevanja osnovnih sredstev retorike v slovenski javnosti oziroma načina poročanja o okolju. Ugotovitve obsegajo pester nabor retoričnih orodij, ki so uporabna pri okoljski retoriki. Nekatera izmed orodij se v slovenski okoljski retoriki pojavljajo, vendar obstajajo možnosti za njihovo dodatno uporabo, s čimer se lahko prispeva k večji razumljivosti okoljskih težav in spodbuja k ukrepanju.
Ključne besede: retorika, okoljska retorika, sredstva retorike, okoljsko poročanje
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 326; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (877,76 KB)

6.
Primerjalna govorna in vsebinska analiza moderatorjev radijskega programa
Sara Kelenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je primerjalna analiza govornega in vsebinskega nastopa dveh radijskih moderatorjev (Dejana Vedlina in Denisa Avdića), ki sta zaposlena na komercialnih radijskih postajah (Radiu City in Radiu 1). Radio 1 je najbolj poslušan komercialni radio v Sloveniji, v Mariboru pa je na vrhu poslušanosti radijskih postaj Radio City. Analiza obeh radijskih moderatorjev zajema retoriko, predvsem sredstva prepričevanja, in posamezne značilnosti nastopa, govora in jezika. Na podlagi posnetkov jutranjega programa obeh radijskih postaj je bila opravljena vsebinska in govorna analiza, ki je v ospredje postavila razlike in podobnosti med obema radijskima moderatorjema. Radijska moderatorja imata nekaj skupnih točk, in sicer uporabljata retorična sredstva prepričevanja, humor in določene diskurzne označevalce. Glavni razliki sta jezik, uporabljata namreč različni mestni govorici, in vključevanje neprimernih besed. Pri pripravi programa imata radijska moderatorja različne omejitve, med katerimi najbolj izstopata ciljna skupina poslušalcev in vrsta radijske postaje, pri kateri sta zaposlena. Rezultati analize so lahko uporabni kot vodilo radijskim moderatorjem in radijskim postajam pri pripravi programa, saj so poudarjeni elementi, ki so pomembni za učinkovitejšo komunikacijo med poslušalci in moderatorji.
Ključne besede: radijski moderator, komercialna radijska postaja, retorika, radijski govor
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 642; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (647,20 KB)

7.
Retorika v oglaševanju
Urša Štraus, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V sklopu diplomskega dela smo analizirali retorične prvine in prepričevalne tehnike v oglasnih sporočilih turistične agencije Collegium Mondial Travel. Najprej smo opredelili osnovne pojme in pregledali literaturo področja, nato je sledila analiza. Teoretični del smo razčlenili po poglavjih od zgodovine, sodobne retorike do oglaševanja, kjer smo podrobneje predstavili sodobno spletno oglaševanje. Teoretični del je bil tudi temelj oziroma izhodišče za drugi del raziskovanja, v katerem smo z analizo vsebine in besedno analizo analizirali oglase. S spletnih virov, Facebook profila, Instagram profila in YouTube kanala agencije Collegium Mondial Travel smo pridobili dvanajst oglasnih sporočil, v katerih smo analizirali elemente retorike prepričevanja po Robertu Cialdiniju in delno po Aristotelu. Naše glavne ugotovitve so, da agencija uporablja vseh šest predstavljenih tehnik prepričevanja po Robertu Cialdiniju, najbolj uporabljeni pa sta tehnika recipročnosti in tehnika pomanjkanja. Prav tako smo ugotovili, da agencija pogosto uporablja patos kot prepričevalno sredstvo v oglaševanju, v katerem se največkrat pojavijo čustveno zaznamovane besede, nagovor in asociirani opis.
Ključne besede: retorika, retorika prepričevanja, prepričevalne tehnike, oglaševanje turistične agencije
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 507; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

8.
Slovensko pravorečje kot samostojna kodifikacijska knjiga?
Hotimir Tivadar, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko pravorečje je premalo obravnavano v slovenskem jezikoslovju, načeloma samo v okviru pisnih slovarjev in pravopisa ter znanstvene slovnice. Javni nastop v slovenskem jeziku je danes nujnost in realnost skoraj vsakega govorca, ki javno deluje v okviru Slovenije, zato se bomo morali tudi jezikoslovci posvetiti slovenskemu javnemu govoru in ga ne prepustiti samo spontanemu delovanju in osebnemu jezikovnemu občutku. V članku utemeljujem potrebo po izdaji sodobnega (akademijskega) pravorečja, oblikovanega na osnovi kodifikacijske tradicije, sodobnih raziskav in opisa govora iz sodobnih javnih besedil.
Ključne besede: slovenščina, pravorečje, govor, retorika, jezikoslovje
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 1309; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (489,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Analiza nemško-slovenskega političnega diskurza na primeru Angele Merkel in Alenke Bratušek
Tinkara Pernat, 2016, diplomsko delo

Opis: Na osnovi študija obstoječe sodobne literature in virov smo na temo politične retorike analizirali slovensko-nemški politični diskurz na primeru sedanje nemške kanclerke Angele Merkel in nekdanje slovenske premierke Alenke Bratušek. Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, in sicer na prvi, tj. teoretični del, kjer smo opredelili pojma politična retorika in politično komuniciranje. Dandanes politična retorika in politično komuniciranje predstavljata vir ogromne moči, saj glavnim političnim akterjem omogočata prepričevanje, argumentiranje in definiranje njihovih političnih programov v javnosti. Poudarili smo pomen novodobnih družbenih medijev pri oblikovanju javne podobe politične osebnosti v postmodernem predsedovanju in hkrati poskušali opredeliti pojem diskurz v sklopu političnega komuniciranja. Ker za razumevanje bistva političnega diskurza ne zadostujejo le verbalne komponente in vizualna podoba politične osebnosti, smo se osredotočili tudi na rabo retoričnih figur v javnih nagovorih obeh političark in predvsem pomenu prekomerne rabe osebnih zaimkov. Posvetili smo se tudi pomenu političnega komuniciranja za razvoj evropskega gospodarstva. Diplomsko delo smo izdelali na osnovi študija aktualne in relevantne literature ter z zbiranjem virov in dokumentacije. Zbrane podatke smo ustrezno uredili s pomočjo deskriptivne in komparativne raziskovalne metode.
Ključne besede: nemško-slovenska politična retorika, politično komuniciranje, diskurz, primerjalna analiza, medkulturnost, Angela Merkel, Alenka Bratušek
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1074; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Ključne besede: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Objavljeno: 26.11.2015; Ogledov: 1669; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici