Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 425; Prenosov: 33
Celotno besedilo (3,15 MB)

Ključne besede: analizna kemija, organske snovi, organska analiza, strukturna analiza kompleksnih molekul, nuklearna magnetna resonanca, NMR, jedrska magnetna resonanca, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 19.09.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,37 MB)

Opis: Izvedba vokalnega koncerta na visoki kakovostni ravni zahteva obvladovanje pravilne pevske tehnike in obveznih odrskih spretnosti. Izkušnje kažejo, da si pevski solisti in zborovski pevci sicer želijo izpeljave kvalitetnih nastopov, vendar se pogosto povsem ne zavedajo pomena izobraževanja za natančno obvladovanje pevskih veščin. Osrednja raziskovalna nota diplomskega dela je povezana z izkustvenimi spoznanji, da je iskreno in pravilno artikulirano vsebinsko izražanje osnova vsakega pevskega izvajanja. Telesna aktivnost in pevski izraz sta opazno odvisna od vertikalnega zaznavanja tonske višine tako pri izvajanju melodičnih postopov kot tudi intervalnih skokov. Osebno sem mnenja, da površna uporaba solmizacijskih zlogov in klasičnega notnega zapisa v zgodnji fazi izobraževanja neposredno škoduje pravilni pevski telesni drži in dojemanju ekstremno oddaljenih tonov. Pevec se mora znebiti refleksnega odziva na priučeno navpično dojemanje melodije in se naučiti mirno in odprto sprejemati energijo horizontalnega gibanja. Problematičen je tudi odnos do zakladnice slovenskih in tujih glasbenih del, kar se odraža v poenostavljenem in poenotenem izvajanju sicer zgodovinsko ter demografsko precej raznolikih stilnih obdobij.
Ključne besede: Vokalna tehnika, petje, vokali, konzonanti, pevski izraz, dihanje, artikulacija, interpretacija, dinamika, dirigiranje, pevski obseg, resonanca
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 1419; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,28 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: slikanje z magnetno resonanco je novejša radiološka metoda slikan ja telesa in notranjih organov. Za uspešno slikanje je potrebna dobra informiranost pacientov in dobra priprava pacienta ter pravilna namestitev v močno statično magnetno polje. Prav tako smo želeli predstaviti vlogo medicinske sestre ambulanti za diagnostiko z magnetno resonanco, kajti njeno delo poteka vse od sprejema pacienta, psihične in fizične priprave, do odhoda s preiskave. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti ali so pacienti, naročeni na preiskavo dobro seznanjeni o tej diagnostiki. Metodologija: uporabljena je bila kvantitativna metoda. Anketiranih je bilo 60 naključnih pacientov v ambulanti za diagnostiko z MR pred preiskavo v Medicinsko termalnem centru Fontana d.o.o. Maribor. Izvedli smo retrospektivno študijo oz. pregled podatkov iz arhiva za obdobje 2 let ter raziskali kateri so bili vzroki za neopravljene preiskave. Rezultati: Z anketno raziskavo smo ugotovili, da je večina pacientov bila dobro seznanjena glede preiskave z MR, kljub temu, da se je 65 % pacientov prvič srečalo s to diagnostiko. Ugotovili smo, da je 20 % anketirancev bilo strah preiskave in 5 % anketiranih je pred preiskavo vzelo pomirjevalo. Hkrati je 43 % anketiranih strah zaprtih prostorov. Zaradi pogostih odpovedi in izostankov smo pripravili zloženko za lažjo predstavo. Sklep: Boljša informiranost, tako med zdravstvenimi delavci kot med pacienti bi lahko pripomogla k poznavanju kontraindikacij za magnetno resonančno slikanje in s tem večje zadovoljstvo med pacienti, kakor tudi učinkovito zdravstveno obravnavo v ustanovah katere opravljajo te preiskave ter zmanjšanjem čakalne dobe s pravočasno preusmeritvijo na druge diagnostične metode.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medicinska sestra, magnetna resonanca, pacient, klavstrofobija, kontrastno sredstvo.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2014; Ogledov: 4630; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Ozadje. Raztrganina sprednje križne vezi (Anterior cruciate ligament, ACL) spada med najpogostejše poškodbe kolena. Po rekonstrukciji je zaradi počasnega vraščanja in ligamentizacije presadka rehabilitacija dolgotrajna. Z namenom pospešiti vraščanje potekajo študije različnih modifikacij rekonstrukcije, v zadnjem desetletju najpogosteje z lokalno apliciranim trombocitnim gelom (TG, Platelet rich plasma gel, PRPG) kot nosilcem različnih rastnih faktorjev (RF). Zaradi etičnih in tehničnih razlogov je histološko ugotavljanje učinkov TG pri človeku praktično nemogoče, predvsem pri vraščanju v oba tunela, zato sledenje poteka neinvazivno z uporabo magnetne resonance (MR). Namen. Prvi namen raziskave je bil ugotoviti uporabnost novejših kvantitativnih MR metod, slikanja z difuzijsko obtežitvijo (Diffusion weighted imaging, DWI) in dinamičnega kontrastnega poudarjenega slikanja (Dynamic contrast enhanced imaging, DCEI), v kvantitativni oceni edema in prekrvljenosti v proksimalnem delu tibialnega tunela, ki je predstavljal interesno področje (Region of interest, ROI). Drugi namen raziskave je bil uporabiti obe kvantitativni MR metodi za oceno morebitnih učinkov intraoperativno lokalno apliciranega TG na edem in prekrvljenost v interesnem področju. Metode. Pri petdesetih bolnikih je bila opravljena artroskopska rekonstrukcija ACL. Testna skupina 25 bolnikov je intraoperativno lokalno prejela TG, medtem ko ga kontrolna skupina preostalih 25 bolnikov ni prejela. Pri vsakem bolniku smo opravili MR preiskavo en, dva in pol ter šest mesecev po posegu. Z DWI in DCEI smo pregledovali proksimalni del tibialnega tunela. Pri vsaki DWI preiskavi smo izračunali vrednost navideznega difuzijskega koeficienta (Apparent diffusion coefficient, ADC) kot merila za mobilnost vodnih molekul. Pri ocenjevanju prekrvljenosti smo pri vsaki DCEI preiskavi izračunali dva parametra: a) gradient obarvanja (G) kot merilo za hitrost obarvanja s paramagnetnim kontrastnim sredstvom (KS), in b) faktor obarvanja (F) kot merilo za jakost obarvanja. Rezultati. Povprečne vrednosti ADC kot tudi G in F so v obdobju sledenja v obeh skupinah med posameznimi kontrolnimi preiskavami značilno upadale. Primerjava skupin kaže, da je bila povprečna vrednost ADC v skupini, ki je prejela TG, en mesec po posegu 1,41 (10-3mm2/s) in značilno nižja kot v kontrolni (1,50 (10-3mm2/s)) skupini (p=0,033). Pri drugi in tretji kontroli razliki v povprečnih vrednostih ADC med skupinama nista bili značilni. Povprečna vrednost G je bila v testni skupini po enem (2,07 %/s) ter dveh in pol (1,64 %/s) mesecih značilno višja kot v kontrolni skupini (1,41 %/s po enem ter 1,15 %/s po dveh in pol mesecih, p=0,019 in p=0,008), pri tretji kontroli pa razlika ni bila značilna. Razlike v izračunanih povprečnih vrednostih F med skupinama pri nobeni kontrolni preiskavi niso bile značilne. Zaključek. Značilno nižja vrednost ADC v proksimalnem tibialnem tunelu skupine, ki je prejela TG, en mesec po rekonstrukciji, kaže na zmanjšanje mobilnosti vodnih molekul v tem področju v primerjavi s kontrolno skupino, kar pripisujemo gostejši celični organizaciji. Značilno višja vrednost G v skupini, ki je prejela TG, en ter dva in pol meseca po posegu, kaže na večjo gostoto krvnih žil v pregledanem področju v primerjavi s kontrolno skupino. Oboje dokazuje zgodnja učinka delovanja rastnih RF in drugih bioaktivnih proteinov v TG kot povečanje števila celic in večjo prekrvljenost v tibialnem tunelu, kar je v skladu s histološkimi opisi učinka RF na živalskih modelih. Kolikor vemo, gre za prvo uporabo DWI ter DCEI MR preiskave v področju ACL. Glede na rezultate naše raziskave ju zato predlagamo kot dodatni kvantitativni metodi ocenjevanja prihodnjih, hitro se razvijajočih modifikacij rekonstrukcije ACL.
Ključne besede: rekonstrukcija sprednjega križnega ligamenta, vraščanje, trombocitni gel, magnetna resonanca, difuzijsko obteženo MR slikanje, dinamično kontrastno poudarjeno MR slikanje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2012; Ogledov: 4272; Prenosov: 313
Celotno besedilo (32,58 MB)