1. Reološka in fizikalna karakterizacija premaznega kompozita in njegovih komponent : magistrsko deloTea Drobnič, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo predstavlja obširno fizikalno in reološko karakterizacijo tekočih in utrjenih polimernih vzorcev. Delo je osnovano na izvedbi dinamičnih mehanskih analiz, s katerimi smo ovrednotili lastnosti utrjenega polimernega materiala. Vzorci so bili pripravljeni s tremi vezivi in dvema monofunkcionalnima monomeroma ter enim difunkcionalnim monomerom, s katerimi smo v različnih medsebojnih razmerjih sintetizirali polimerne materiale z različnimi mehanskimi lastnostmi. Z reološkimi meritvami smo določili reološke lastnosti tekočih vzorcev. Z dinamično mehansko analizo (DMA) utrjenih vzorcev smo spremljali medsebojne razlike v mehanskih lastnostih pri delovnih temperaturah (T) 25,00 °C in 60,00 °C.
Karakterizacijo utrjenih vzorcev smo začeli z amplitudnim testom, na podlagi katerega smo določili linearno viskoelastično (LVE) območje sintetiziranih vzorcev. Iz dobljenih diagramov smo lahko ločili vzorce na podlagi togosti ali mehkobe, prav tako je bil iz rezultatov razviden temperaturni vpliv na mehanske lastnosti sintetiziranih vzorcev. Pri tristopenjskem testu oscilacija-oscilacija-oscilacija (analiza 3TT) je bilo razvidno, da se vzorci, merjeni pri T 25,00 °C, pod vplivom strižne deformacije hitro povrnejo v začetno stanje. S tritočkovnim upogibnim testom smo pridobili diagram odvisnosti med raztezkom in obremenitvijo, iz katerega je bila razvidna trdnost vzorcev, kot tudi maksimalne vrednosti upogibnih raztezkov, torej vpliv viskozne komponente na obnašanje vzorcev. Z nateznim testom smo pridobili podobne informacije kot pri tritočkovnem upogibnem testu, a so bili rezultati manj zanesljivi zaradi nezanemarljivega vpliva senzorskega sistema, predvsem na mehkejše vzorce. Za določevanje temperature steklastega prehoda (Tg) smo najprej uporabili diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC-instrument), s katero smo pri večini vzorcev imeli težave pri pridobivanju sprejemljivih rezultatov. Z metodo DMA so bili rezultati sprejemljivi in ponovljivi. Najvišjo vrednost Tg, in sicer 120,05 °C, smo z metodo DMA določili pri vzorcu TEGDMA + 6040. Na koncu smo opravili še multifrekvenčni test z analizo superpozicije temperature in časa (TTS). Ta se je izkazala za zelo uporabno pri trdnejših in odpornejših vzorcih, pri katerih smo pridobili informacije glede daljše življenjske dobe pri izbranih pogojih.
Keywords: reologija, DMA, DMTA, fotopolimerizacija
Published in DKUM: 09.07.2021; Views: 1006; Downloads: 120
 Full text (14,22 MB) |
2. Analiza in optimizacija pigmentnih past za kovinske premaze na vodni osnoviTea Drobnič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo prikazuje pregled sistema 16 vodnih past, kjer je bila na podlagi rezultatov izbrana ena pasta na kateri smo opravljali dodatne analize in poiskali smernice, za kasnejšo optimizacijo celotnega sistema. Za pregled sistema smo opravili test obriba (angl. rub–out test) na dveh različnih osnovah (Os I (osnova na osnovi stiren akrilne disperzije) in Os II (osnova na osnovi poliuretanske smole)) ter izmerili razliko v barvnem odtenku (DE*) in barvni jakost (BJ). Sledile so reološke analize, kjer smo izmerili viskoznost sistema in ugotavljali ali imajo paste ustrezno tiksotropijo (razmerje med začetno in končno viskoznostjo), pregledali smo kako so paste obstojne po naravnem staranju in naredili standardne kontrolne metode (meritve pH vrednosti in gostote).
Reologija past je bila izmerjena na začetku dela in naslednjič po naravnem staranju past. Pri nekaterih pastah so se opazile spremembe v viskoznosti po staranju, kar jasno nakazuje na njihovo nestabilnost. Eno izmed najbolj nestabilnih disperzij je prikazovala pasta 06, katero smo kasneje tudi izbrali za optimizacijo. Na vseh pastah smo naredili test obriba z neredčenim in redčenim kolorantom, pri čemer so se pokazale vidne razlike v barvnih odtenkih pri redčenem kolorantu, kar je ponoven indikator za nestabilnost disperzij, saj pigmenti med sušenjem premaza še vedno migrirajo. Vizualno se večina past po naravnem staranju ni spremenila.
Optimizirali smo pasto 06, pri čemer smo spreminjali parametre, pri katerih je pasta nastajala, ter količino dodanega omakala. Z analizami smo ugotovili, da na finost mletja primarno vpliva čas mletja paste, opazen je tudi manjši vpliv temperature in omakala. Previsoka ali prenizka temperatura finost mletja poslabšata, podoben trend se opazi tudi s količino omakala. Parametri zelo podobno vplivajo na barvno jakost, ki se z dolžino mletja povečuje zaradi večje specifične površine delcev. Test obriba je večinoma odvisen le od časa mletja ter posledično končne velikosti delcev, ki pasto sestavljajo. Podoben trend, kot je viden pri testu obriba, je opazen tudi pri spektrofotometrični analizi odtenkov past. Na koncu smo s pomočjo metode simpleks ugotovili, kateri so optimalni pogoji za izdelavo te specifične paste. Prišli smo do ustrezne barvne jakosti, do ustrezne finosti mletja, do dovolj majhne razlike v odtenkih ter do najboljšega rezultata za test obriba.
Keywords: paste na vodni osnovi, koloristika, reologija, test obriba, metoda simpleks
Published in DKUM: 11.09.2018; Views: 1302; Downloads: 111
Full text (2,05 MB) |
3. Mešanice polisaharidno/sintetičnih gostil v reaktivnem tiskuMateja Vrblač, Sonja Šostar-Turk, 2000, original scientific article Abstract: Uporaba sintetičnih gostil daje odlično globino barvnih tonov v reaktivnem tisku in hkrati predstavlja tudi zanimivo alternativo alginatom, ki se uporabljajo danes. Za uporabo teh sistemov je zelo pomembno dobiti natančne informacije o občutljivosti na strižno hitrost in na elektrolite. Viskozne in viskoelastične lastnosti tiskarskih barvnih gošč iz alginatnih in sintetičnih gostil ter njihovih mešanic smo raziskovali in primerjali z rezultati tiska. Ugotovili smo, da občutljivost sintetičnih gostil na elektrolite lahko uravnavamo z dodatkom alginata. Mešanice gostil kažejo lastnosti med sintetičnimi in alginatnimi gostili in predstavljajo zanimivo alternativo.
Keywords: tekstilna industrija, tiskanje tekstilij, reaktivna barvila, alternativna gostila, alginat, poliakrilat, lastnosti gostil, kakovost odtisov, reologija, barvna metrika
Published in DKUM: 31.08.2017; Views: 1203; Downloads: 143
Full text (904,48 KB)
This document has many files! More... |
4. Analiza vpliva časa na viskoznost kozmetičnih polizdelkovMatjaž Markuš, 2016, undergraduate thesis Abstract: V podjetju Henkel Maribor d.o.o., ki je del mednarodnega koncerna Henkel, se v procesu razvoja kozmetičnih izdelkov izvajajo številne analize na polizdelkih, saj se lahko le tako zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka.
Ena izmed takšnih analiz je tudi spremljanje viskoznosti v obdobju 12. tednov. V kompetenčnem centru R&D Maribor smo v tem obdobju merili viskoznost različnim kozmetičnim polizdelkom (šamponom, gelom za tuširanje, balzamom za lase, gelom za lase in kremam za obraz). Posamezne vrste polizdelkov smo razdelili v več skupin glede na območje predpisane viskoznosti. Predvidevali smo namreč, da je vpliv časa na viskoznost za posamezno področje drugačen. Meritve smo izvajali z viskozimetrom Haake VT 550 oz. Brookfield DV-I Prime, dobljene rezultate pa kasneje analizirali v programu Excel.
Iz dobljenih meritev in analiz rezultatov smo ugotovili, bi za določene tipe polizdelkov lahko uporabili matematični model regresije, ki bi nam omogočal izračun viskoznosti po določenem času.
Keywords: viskoznost, reologija, Haake, Brookfield, regresija, matematični model
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 1750; Downloads: 105
Full text (2,32 MB) |
5. |
6. Reološke in druge lastnosti pire (Triticum spelta L.) glede na različne pridelovalne sistemeTjaša Ritter, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pridelovalni sistemi lahko vplivajo na nekatere kakovostne parametre pridelkov. V diplomskem delu je bila analizirana požetvena kakovost pire (Triticum spelta L.) cv. 'Ebners Rotkorn' ki je bila pridelana v letu 2012 na UKC Pohorski dvor v različnih pridelovalnih sistemih: konvencionalni (KONV), integrirani (INT), ekološki (EKO) in biodinamični (BD) ter kontrola (K). Vzorci so bili analizirani na Inštitutu za prehransko tehnologijo v Novem Sadu, z namenom ovrednotiti kakovostne parametre zrnja, moke in testa. Pri tem so bile analize opravljene na, poleg širše uveljavljenih napravah in metodah (Brabender - farinograf, ekstenzograf, amilograf in Chopin - alveograf), tudi z novo analitično reološko metodo (Chopin - mixolab). Rezultati kažejo, da pridelovalni sistem statistično značilno vpliva le na 6 (absolutna masa zrnja, delež zrnja granulacije pri sitih velikosti 2,0 mm, vpijanje vode, čas in navor v fazi C2 ter navor v fazi C5) od 48-ih analiziranih parametrov. Izvedena primerjava parametrov mixolab in parametrov analiziranih z uveljavljenimi napravami kaže čvrste oziroma zelo čvrste korelacije (r > 0,50 in r > 0,75) med parametri navor v fazi C1 in vlažnim glutenom, med stabilnostjo testa in parametri P, W in vlažni gluten, med parametrom navor v fazi C2 in parametroma P/L ter L, med parametrom vpijanjem vode in parametri vsebnost beljakovin, vlažni gluten, gluten v zrnju in s sedimentacijski indeks. Diskriminantna analiza je pokazala segregacijo med posameznimi pridelovalnimi sistemi, kljub temu pa EKO in BD pridelovalna sistema ne dajeta po kakovosti slabših pridelkov v primerjavi s KONV in INT.
Keywords: pira, pridelovalni sistem, kakovost, reologija testa, mixolab
Published in DKUM: 23.09.2013; Views: 2253; Downloads: 265
Full text (1,16 MB) |
7. REOLOGIJA JEKLENO - BETONSKIH SOVPREŽNIH MOSTOVMihael Peternelj, 2009, undergraduate thesis Abstract: Osnovni namen diplomske naloge je predstaviti reološke vplive betona na sovprežno konstrukcijo (kot njen sestavni material). V nadaljevanju bomo predstavili numerične postopke za izračun teh vplivov, ter rešili dva primera. Prvi poenostavljen primer, ki detajlno opisuje postopek in drugi (bolj zahteven) primer s pomočjo programskega paketa RM Bridge, ki velja za enega najboljših programskih paketov za računsko analizo mostov.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in računskega dela. V prvem delu je predstavljena teorija, pristop in formule, ki omogočajo natančno določanje reoloških vplivov betona na sovprežno konstrukcijo kot njen sestavni element. Drugi del je v grobem sestavljen iz dveh računskih primerov. Prvi računski primer je enostaven sovprežni nosilec podprt z dvema elastičnima podporama in služi zgolj v demonstativne namene, ter detajlno prikazuje računski postopek analize konstrukcije. Primer je bil rešen ročno in rezultati računske analize konstrukcije primerjani z tistimi dobljenimi s pomočjo programskega paketa RM Bridge. Drugi primer bolje ustreza realiteti. V drugem primeru je izračunan sovprežni most z tremi razponi dolžine 40 m - 60 m - 40 m. Tak sovprežni most ustreza kakšnemu podobnemu mostu v praksi, zato se rezultati njegove računske analize lahko primerjajo na realni osnovi.
Na podlagi rezultatov drugega primera lahko sklepamo, da je časovno odvisne materialne in reološke karakteristike betona, kot sestavnega materiala sovprežne konstrukcije, potrebno vedno upoštevati.
Keywords: reologija, sovprežni mostovi, jeklo, beton, lezenje, krčenje, relaksacija, CEB–FIP 1990, metoda končnih elementov, računska analiza konstrukcij
Published in DKUM: 14.12.2009; Views: 3375; Downloads: 384
Full text (5,56 MB) |
8. |
9. |
10. |
