| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
31.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA KOORDINACIJSKIH SPOJIN PREHODNIH KOVIN (Co,Ni,Cu) Z MELAMINOM
Tina Rajh, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati koordinacijske spojine iz bakra, kobalta in niklja ter melamina, z uporabo različnih topil. V eksperimentalnem delu smo izvedli 15 sintez koordinacijskih spojin. Sintetizirali smo bakrove komplekse iz bakrovega(II) acetata in bakrovega klorida, nikljeve komplekse iz nikljevega(II) acetata in kobaltove komplekse iz kobaltovega(II) acetata z ligandom melaminom. Uporabljali smo različna topila in sicer: metanol, etanol, vodo in dimetilformamid. Sinteze smo izvajali pod refluksom 3 ure, eno smo izvajali z podaljšanim reakcijskim časom in sicer 6 ur. Na koncu smo nastale produkte še analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo ter tako ugotavljali uspešnost izvedenih sintez. Iz rezultatov smo ugotovili, da s podaljšanim časom ne vplivamo na potek reakcij oziroma na sintezo. Prav tako smo ugotovili, da pri uporabi vode kot topila ne dobimo željenih rezultatov.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, rentgenska praškovna difrakcija, termogravimetrična analiza
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 835; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

32.
Sinteza in karakterizacija maghemitnih nanodelcev iz železovega oksalata
Sara Kramberger, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pri sobni temperaturi sintetizirati prekurzor, natančneje železov oksalat dihidrat, Fe2C2O4·2H2O ter ga s pomočjo termičnega razkorja pretvoriti v maghemit. Sledila je uporaba sintetiziranega maghemita, natančneje je cilj maghemitne nanodelce prevleči z dvema različnima surfaktantoma, citronsko kislino in PEG-COOH. Ugotovili smo, da z eksperimentom brez inertne atmosfere ne dobimo željenega produkta. Problem se je pokazal ob dodatku FeSO4·7H2O, saj se je Fe2+ ob prisotnosti kisika oksidiral v Fe3+. Posledično smo uporabili argovo atmosfero ter z njim preprečili oksidacijo Fe. Dobili smo željen produkt, Fe2C2O4·2H2O. Sama pretvorba prekurzorja v maghemit je prav tako potekala v argonovi atmosferi. Sintetiziran maghemit smo oblekli z citronsko kislino in PEG-COOH. Citronska kislina in PEG-COOH sta surfaktanta, ki ponavadi tvorita stabilno magnetno tekočino. Vendar v našem primeru ni bilo tako, nanodelci so se aglomerirali. Težave pri sintezah s pomočjo železovega oksalata so nas pripeljale do nove sinzete, sinteza maghemitnih nanodelcev v vodnem mediju brez surfaktantov. Pripravili smo si erlenmajerico v katero smo dodali degazirano vode in 0,01 M HCl. Naslednjih 30 min smo prepihovali z argonovo atmosfero ter intenzivno mešali. Sledil je dodatek železovega(III) klorida heksahidrata, FeCl3·6H2O in železovega(II) klorida heptahidrata, FeCl2·7H2O. Po 30 min, nastavimo pH na 11 s pomočjo NaOH. Po koncu reakcije zberemo oborino v časi, kateri dodamo destilirano vodo. S tem pripravimo magnetit za oksidacijo v maghemit. To dosežemo s segrevanjem. Šele s to sintezo smo pridobili maghemit, ki je po oblačenju s surfaktanti tvoril stabilno magnetno tekočino. Produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termično analizo (TGA).
Ključne besede: maghemit, železov oksalat, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termična analiza (TGA), citronska kislina, PEG-COOH
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

33.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN Co, Cu, Ni IN NEKATERIH LANTANOIDOV Z MEŠANIMI N-DONORSKIMI LIGANDI: AMINOPIRIDINI IN PIKOLINSKO KISLINO
Sabina Verbuč, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je sinteza novih koordinacijskih spojin, ki imajo na centralni atom hkrati vezana dva različna liganda. V sklopu eksperimentalnega dela smo izvedli 54 sinteznih reakcij. V osnovi smo za centralne atome uporabili baker, kobalt in nikelj. Dodajali smo jih v obliki acetatov. V določenih primerih pa smo poskušali tudi z nekaterimi lantanoidi: neodimom (Nd), evropijem (Eu), disprozijem (Dy) in terbijem (Tb). Nd, Dy in Tb smo dodajali v obliki nitratov, Eu pa smo dodali v obliki klorida. Ker ti elementi veljajo za dražje, smo jih uporabili le v primerih, ko smo v predhodnih sinteznih reakcijah z bakrom, kobaltom in nikljem dobili pozitivne rezultate. Poskušali smo z različno kombinacijo N-donorskih mešanih ligandov. Uporabili smo naslednje: 2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinsko kislino, dipikolinsko kislino, nikotinsko kislino, dinikotinsko kislino, izonikotinsko kislino in 2-aminobenzotiazol. Kot topilo smo uporabili destilirano vodo in etanol. Produkte reakcij smo identificirali z rentgensko praškovno difrakcijo in termogravimetrično analizo. Za vzorce, ki so po predhodnih analizah kazali nastanek novih koordinacijskih spojin, smo opravili še rentgensko strukturno analizo na monokristalu.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, lantanoidi, N-donorski ligandi (2-aminopiridin, 3-aminopiridin, 4-aminopiridin, pikolinska kislina, dipikolinska kislina, nikotinska kislina, dinikotinska kislina, izonikotinska kislina, 2-aminobenzotiazol), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA)
Objavljeno: 29.02.2016; Ogledov: 678; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

34.
SINTEZE KOORDINACIJSKIH SPOJIN BAKRA S TIO-LIGANDI IN PRIPRAVA BAKROVIH SULFIDOV Z NJIHOVIM KONTROLIRANIM TERMIČNIM RAZKROJEM
Tanja Radić, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza koordinacijskih spojin bakra s tio-ligandi, saj baker in žveplo tvorita veliko različnih spojin. Kot vir bakra smo uporabili baker (v prahu), bakrov(II) acetat monohidrat, bakrov(II) klorid dihidrat in bazični bakrov(II) karbonat. Kot ligande smo uporabili 2-aminobenzotiazol, 2,2-ditiobis(benzotiazol) in tioureo. Izvajali smo reakcije med viri bakra in viri žvepla v različnih topilih in z dvema različnima metodama (refluks in mešanje). Kot topila smo uporabili destilirano vodo, dimetilformamid in metanol. Reakcije so potekale pri sobni temperaturi (metoda mešanja) in pri povišani temperaturi (upoštevajoč temperature vrelišča posameznega topila) na oljni kopeli (t.i. metoda refluksa). Produkte smo okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termogravimetrično analizo.
Ključne besede: baker, tio-ligandi, bakrovi sulfidi, termoliza molekularnih prekurzorjev, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza, koordinacijske spojine
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1055; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

35.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 774; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

36.
MEHANOKEMIJSKE SINTEZE SULFIDOV PREHODNIH KOVIN 4. PERIODE (MxSy; M = Zn, Ni, Co)
Katja Lečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo sintetiziranja sulfidov prehodnih kovin 4. periode (MxSy; M = Zn, Ni, Co) s pomočjo mehanokemijske metode. Pri tem smo uporabljali visokoenergijski kroglični mlin SPEX 8000M. Vzorce, dobljene z mletjem, smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), za segrevanje nekaterih produktov pa smo uporabili napravo za termogravimetrično analizo (TGA). Namen te študije je bil spoznavanje mehanokemijskih metod, rentgenske praškovne difrakcije in aparata za termogravimetrično analizo. To diplomsko delo opisuje rezultate vseh izvedenih sintez in metode s katerimi smo prišli do teh rezultatov. Ugotovili smo, da je uporaba mehanokemjskih metod za sintezo sulfidov prehodnih kovin 4. periode lahko učinkovita.
Ključne besede: mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, mlin SPEX 8000M, cinkov sulfid, nikljev sulfid, kobaltov sulfid, mletje
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 534; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

37.
Sinteza in karakterizacija Bi2WO6 nanodelcev
Katja Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nam prikazuje študijo ultrazvočne sinteze nanodelcev bizmutovega volframata Bi2WO6. Sintezo smo izvedli pod različnimi pH pogoji ter z različnimi reagenti za uravnavo pH. Uporabili smo raztopino natrijevega hidroksida in raztopino amoniaka. Ugotovili smo, da želenega produkta ne dobimo, če sintezo opravljamo v kislih pogojih, ali pa v zelo bazičnih – pH nad 12. Pri nevtralnem pH-ju so naš produkt nanodelci NaNO3. Želen rezultat dobimo le, če je raztopina uravnana na pH območje od 8 do 12, produkt pa mora biti sušen na 300 °C vsaj za eno uro. Dobljene nanodelce smo karakterizirali z meritvijo na rentgenskem praškovnem difraktometru, s pomočjo katerega smo jim tudi določili velikost. Nekaterim primerom smo nadalje naredili tudi termogravimetrično analizo. Ultrazvočna sinteza je hitra in učinkovita ter energijsko zelo varčna. Postaja vse prepoznavnejša metoda v znanstvenih krogih.
Ključne besede: ultrazvočna sinteza, nanodelci, bizmutov volframat, rentgenska praškovna difrakcija, vpliv pH
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 557; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

38.
UPORABA TERMOGRAVIMETRIČNE METODE PRI KARAKTERIZACIJI KOORDINACIJSKIH SPOJIN
Tjaša Ahej, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje primernosti termogravimetrične analize pri karakterizaciji različnih koordinacijskih spojin. Karakterizirala sem že pripravljene koordinacijske spojine, dobro raziskano modro galico in manj znane hidroksilamonijeve fluoromanganate. Karakterizirala sem tudi cinkove koordinacijske spojine, ki sem jih sintetizirala iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamida (nikotinamid, izonikotinamid) v etanolu oziroma metanolu. Sintezne reakcije so potekale pri sobni temperaturi pri mešanju in refluksu. Preverjala sem tudi obstojnost pri hranjenju vzorcev, primerjala metodi mešanja in refluksa ter ugotavljala, če ima izbira topila vpliv na nastal produkt.
Ključne besede: koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), cinkov(II) acetat hidrat, nikotinamid, izonikotinamid, hidroksilamonijevi fluoromanganat
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 442; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

39.
Sinteza in karakterizacija nikljevih koordinacijskih spojin z izbranimi tiopiridinskimi ligandi
Katja Breznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih koordinacijskih spojin z nikljem. Pri tem je bil uporabljen nikljev acetat tetrahidrat in različni tiopiridinski ligandi. Opravljenih je bilo 36 sintez. Sinteze so bile v največji meri izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, v določenih primerih pa z refluktiranjem in solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Pogosto smo uporabili tudi ustrezno kombinacijo topil. Dobljeni sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo, rentgensko analizo na monokristalu in rentgensko praškovno difrakcijo. Dodatne informacije o strukturi in lastnostih spojin smo pridobili z magnetnimi meritvami in s termogravimetrično analizo. V okviru magistrskega dela je bila uspešno sintetizirana do sedaj še neznana koordinacijska spojina s kemijsko formulo: [Ni(O2CCH3)2(C7H6N2S)2]. Gre za enojedrno koordinacijsko spojino z nikljem, na katerega sta vezana dva enovezna liganda, molekuli 2-aminobenzotiazola in dva kelatno vezana acetatna liganda. Sinteza je bila izvedena z mešanjem pri sobni temperaturi, na zraku. Kot topilo je bil uporabljen metanol.
Ključne besede: koordinacijska spojina, nikelj, tiopiridinski ligandi, 2-aminobenzotiazol, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, termogravimetrična analiza, monokristalna analiza, rentgenska praškovna difrakcija, magnetizem
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 507; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

40.
Sinteza in karakterizacija Bi2MoO6 nanodelcev
Nermin Sinanović, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila priprava nanodelcev Bi2MoO6 s sonokemijsko metodo. Delo smo okvirno razdelili na dva dela in sicer je prvi obsegal sintezo bizmutovega molibdata, drugi pa karakterizacijo le-tega. Sinteza je potekala pod vplivom ultrazvočnega obsevanja oborine, ki je bila pripravljena v različnih pH območjih, sama kemijska reakcija pa je potekla preko procesa akustične kavitacije. Proces sestavlja nastanek, rast ter porušitev plinastih mehurčkov v tekočini, pri čemer se sprosti energija za nastanek nanodelcev. Za karakterizacijo molekulske strukture nastalih kristalov smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Za natančnejšo določitev molekulske formule pripravljenih vzorcev, smo se posluževali tudi termogravimetrične analize (TG).
Ključne besede: bizmutov molibdat, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci, sonokemijska metoda
Objavljeno: 24.07.2017; Ogledov: 456; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici