| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdTe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJU
Anita Danč, 2010, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil sintetizirati nanodelce kadmijevega telurida (CdTe) s sonokemijsko metodo v vodnem mediju, ki jih uporabljajo v fotonapetostnih sistemih, optičnih napravah in pri zgodnjem odkrivanju ter zdravljenju rakastih obolenj. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3H2O), kadmijev klorid (CdCl2) in elementarni telur (Te) v prahu. Kot topilo smo uporabili 5 in 10 M vodno raztopino natrijevega hidroksida (NaOH) in 0,05 M raztopino EDTA. Sintezo smo izvajali z ultrazvočno aparaturo visoke intenzitete (Sonics & Materials VCX600, 20 kHz, 80 W/cm2, 1cm2, titanova direktna imerzijska sonda). Kvalitativno karakterizacijo vzorcev in ocenitev velikosti nanodelcev smo izvedli s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Morfologijo nanodelcev smo proučili s pomočjo transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Zanimale so nas tudi spremembe v fizikalnih in kemijskih lastnostih pripravljenih nanodelcev CdTe ob povišanju temperature, zato smo opravili tudi termične analize (TGA, SDTA). Rezultati so pokazali uspešnost sonokemijske metode pri pripravi nanodelcev kadmijevega telurida. Sinteze smo uspešno izvedli na dva načina z uporabo različnih kemikalij in s spreminjanjem reakcijskih pogojev. Ocena velikosti nanodelcev po Scherrer—jevi metodi je pokazala, da so bili nanodelci velikosti med 8,0 in 12,8 nm, kar je precej manjše od velikosti delcev CdTe, pridobljenih s klasičnimi metodami. Morfologija nanodelcev je s TEM pokazala aglomerirane produkte kubične strukture.
Ključne besede: kadmijev telurid, nanodelci, sonokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3427; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

12.
SONOKEMIJSKA SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA BAKROVIH SULFIDOV V VODNEM MEDIJU
Nuša Hojnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Sonokemija je področje kemije, kjer kemijske reakcije potekajo pod vplivom zvočne energije v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času. Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev bakrovih sulfidov (CuS) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce bakrovega sulfida (CuS) v vodnem mediju. Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca VibraCell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in termičnogravimetrično analizo (TGA). Da smo dosegli optimalne pogoje, smo spreminjali različne parametre, npr. topilo, vir bakra, vir žvepla, atmosfero in čas ultrazvočnega obsevanja. Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev bakrovih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Bakrovi sulfidi so zanimivi zaradi možnosti formiranja različnih nestehiometričnih spojin. Zaradi njihove kompleksne strukture in valenčnega stanja imajo nekatere unikatne lastnosti. Bakrovi sulfidi izkazujejo kovinsko prevodnost in se pri 1,6 K spremenijo v super prevodnik. Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine in drugih področjih.
Ključne besede: Sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, nanodelci, bakrov sulfid
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2000; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

13.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA MAGNETNIH NANODELCEV CuNi S POLIOLNO METODO
Martina Rous, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela, je bil sintetizirati magnetne nanodelce Cu0,3Ni0,7 s poliolno metodo in pri tem ugotoviti vpliv različnih parametrov na potek reakcije ter velikost in obliko delcev. Kot poliol smo uporabili etilenglikol (EG) in dietilenglikol (DEG). Naredili smo različne sinteze, pri katerih smo spreminjali čas refluksa, množino soli, količino NaOH in količino PVP. S pomočjo difraktogramov, katere smo dobili kot rezultat rentgenske praškovne difrakcije, (RPD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in določili faze v vzorcih. S termogravimetrično analizo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo vzorca. Na koncu smo preučili še morfologijo nanodelcev s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM). Iz rezultatov je mogoče razbrati vplive posameznih parametrov na velikost in obliko delcev. Izmerili smo optimalno Curiejevo temperaturo 43ºC, pri sintetiziranem vzorcu s poliolno metodo, z uporabo poliola EG. Vzorec je bil predhodno segret v cevni peči na 700 ºC, v Ar/H2 atmosferi.
Ključne besede: poliolna metoda, magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 20.10.2011; Ogledov: 1919; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

14.
SINTEZA NANODELCEV ZLITIN (Cr, Cu)Ni S SOL-GEL METODO IN OBLAČENJE DELCEV
Sabina Markuš, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je sinteza nanodelcev zlitin (Cr, Cu)Ni s sol-gel metodo in oblačenje teh delcev. Sintetizirali smo Cr1-xNix in Cu1-xNix magnetne nanodelce z različnimi množinskimi sestavami: Cr1-xNix (x= 0.95, 0.90, 0.80, 0.75, 0.70, 0.65, 0.60), Cu1-xNix (x= 0.70, 0.675, 0.65). Po staranju in sušenju smo vzorce pod različnimi pogoji toplotno obdelali v peči BOSIO, nato pa še toplotno homogenizirali in reducirali v cevni peči (850 °C, 12 h) v redukcijski atmosferi H2./Ar. Nanodelce Cu1-xNix pri katerih smo za razliko od nanodelcev Cr1-xNix, dosegli primerno Curiejevo temperaturo (TC) smo izluževali iz silike z raztopinami NaOH, različnih množinskih koncentracij. Nato smo izlužene nanodelce Cu1-xNix »oblekli« v primeren surfaktant (oleilamin) in oblečene nanodelce dispergirali v ustreznem topilu. Toplotno obdelanim, homogeniziranim in reduciranim nanodelcem zlitin (Cr, Cu)Ni smo z uporabo modificirane termogravimetrične analize (TGA) določali Curiejevo temperaturo, saj smo zaradi možne aplikacije v medicini (magnetna hipertermija) želeli sintetizirati nanodelce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Sintetizirane vzorce smo kvalitativno analizirali tudi s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), izlužene in dispergirane vzorce pa smo dodatno analizirali še z DLS (dinamično sipanje svetlobe), s pomočjo katerega smo določili zeta potencial in velikost nanodelcev, FTIR in TEM, s pomočjo katerih smo določali prisotnotnost silike.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, termična obdelava, Curiejeva temperatura
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 784; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

15.
Crystal-structure and Mössbauer studies of Li[sub]1.746]Nd[sub]4.494FeO9[sub]9.493
Mihael Drofenik, Irena Ban, Darko Makovec, Darko Hanžel, Amalija Golobič, Ljubo Golič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The ▫$Li_1.746Nd_4.494FeO_9.493$▫ (LNF) ternary phase, located in the ▫$Li_2O$▫-rich part of the ▫$Li_2O-Nd_2O_3-Fe_2O_3$▫ system, crystallizes with a cubic unit cell of dimension and the space group Im3m. Refinement on F resulted in R=1.9%. The structure is comprised of a network of corners, edges and faces sharing the coordination polyhedra of neodymium. In between this skeleton the regular octahedra of oxygen-coordinated iron and trigonal prisms of lithium are located. The Mössbauer spectra revealed the presence of ▫$Fe^3+$▫, ▫$Fe^4+$▫ and ▫$Fe^5+$▫ ions distributed on two symmetry-independent lattice positions.
Ključne besede: crystal structure, ternary compounds, single-crystal X-ray diffraction, Mössbauer spectroscopy, iron oxidation state, kristalna struktura, ternarne spojine, rentgenska difrakcija, Mössbauerjeva spektroskopija, rentgenska strukturna analiza
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1191; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

16.
SINTEZA NANODELCEV CrNi Z MIKROEMULZIJSKO METODO
Sabina Markuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sinteza nanodelcev CrNi z mikroemulzijsko metodo. V območju stabilnosti mikroemulzij v ternarnem diagramu (voda/CTAB, n-butanol/izooktan) smo izbrali dve točki z različnimi masnimi deleži (20/40/40 in 20/50/30) in v teh dveh točkah sintetizirali CrNi magnetne nanodelce z različnimi sestavami: Cr1-xNix (x=0.7, 0.8, 0.9), pri čemer smo kot reducent uporabili NaBH4. Delce smo najprej termično obdelali s pomočjo termoanaliznega sistema TGA-SDTA v N2 atmosferi pri 500 ° C z namenom njihove homogenizacije. Zaradi možne aplikacije v medicinske namene (magnetna hipertermija) smo želeli pridobiti delce z ustrezno Curiejevo temperaturo. Delce smo v ta namen še dodatno homogenizirali v cevni peči pri temperaturi 900°C, 12 ur, v redukcijski atmosferi (Ar/H2). S tem smo hkrati želeli preprečiti oksidacijo delcev. Vzorce smo kvalitativno analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). S pomočjo termogravimetrične analize (TGA) smo vzorce segreli na 500 °C in jim s prirejeno TGA aparaturo določili Curiejevo temperaturo (Tc).
Ključne besede: mikroemulzija, magnetni nanodelci, Curiejeva temperatura, termična obdelava, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1785; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

17.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA BAKROVIH SELENIDOV S SONOKEMIJSKO METODO
Blaž Košiček, 2012, diplomsko delo

Opis: Sonokemija je izraz za aplikacijo ultrazvočnih valov na kemijskih reakcijah. Ukvarja se z razumevanjem efekta zvočnih valov na kemijske sisteme, vendar za kemika zvok po vsej verjetnosti ne bi bil prva izbira oblike energije za stimulacijo kemijskih reakcij. Danes se veliko število znanstvenikov ukvarja s tem novim področjem raziskovanja. Naša raziskava je temeljila na sintezi nanokristalov bakrovih selenidov s sonokemijsko metodo. Naš cilj je bil sintetizirati nanokristale s spreminjanjem množinskega razmerja med virom bakra in virom selena in s spreminjanjem vrste topila za vir bakra in selena. Cilj smo izpolnili, saj nam je uspelo sintetizirati različne faze nanokristalov s spreminjanjem prej opisanih parametrov. Z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo kvalitativno analizirali vzorce, s pomočjo Scherrerjeve enačbe pa smo določili velikost sintetiziranih delcev. V zadnjih letih je bilo namenjene veliko pozornosti sintezi in karakterizaciji polprevodnih selenidov, zaradi njihovih zanimivih lastnosti in potencialnih aplikacij. Med temi materiali so bakrovi selenidi pomembni polprevodniki s prevodnostjo tipa p, ki imajo potencialno aplikacijo v solarnih celicah in kot optični filtri, ker ponujajo visoko učinkovitost pretvorbe. Raziskovalci so sintetizirali tudi nanokristale bakrovih selenidov za aplikacijo v fototermalni terapiji.
Ključne besede: sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci, bakrovi selenidi
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1242; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

18.
MEHANOKEMIJSKA SINTEZA KOBALTOVEGA IN MANGANOVEGA FERITA
Jernej Simonič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sintetizirati kobaltov in manganov ferit ob uporabi krogličnega mlina SPEX 8000M iz maghemita in kobaltovih ter manganovih oksidov. Sintetizirane vzorce smo analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo ter termično analizo. Prav tako smo za sintezo nekaterih izhodnih spojin uporabili cevno peč. Delo je bilo namenjeno spoznavanju rentgenske praškovne difrakcije, termogravimetrične analize, cevne peči ter krogličnega mlina SPEX 8000M.
Ključne besede: mehanokemija, kobaltov ferit, manganov ferit, termična analiza, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1415; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

19.
SINTEZA NANODELCEV POD VPLIVOM MIKROVALOV
Aleš Grdjan, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati metodo mikrovalovne sinteze ter jo uspešno uporabiti pri sintezi magnetnih nanodelcev-CoFe2O4. Sprva smo uporabili dve mešanici topil (voda/etanol in voda/1-heksanol) in oleinsko kislino kot surfaktant v obeh sistemih. Zaradi boljšega raztapljanja reagentov smo se pri analizah osredotočili na topilo voda/1-heksanol. V tem sistemu smo preučili vpliv sinteznega časa in množine surfaktanta na velikost nanodelcev. Poleg tega smo preučili rast delcev s strukturo »jedro-lupina«, pri čemer smo za jedro uporabili najbolj kristalinične nanodelce CoFe2O4. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo kvalitativno karakterizirali sintetizirane nanodelce kobaltovega ferita ter ocenili njihovo velikost. Meritve velikosti delcev smo opravili tudi z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS). Metoda nam je potrdila že dobljene rezultate o velikosti delcev s strukturo »jedro-lupina«, medtem ko so se ostali vzorci čez nekaj časa aglomerirali. Reakcije pod vplivom mikrovalov so izredno hitre in nam dopuščajo veliko možnosti za spreminjanje parametrov. Tako postaja danes mikrovalovna sinteza vse pomembnejša na področju sintetične kemije in prepoznavnejša v znanstveni sferi.
Ključne besede: mikrovalovna sinteza, kobaltov ferit, nanodelci, rentgenska praškovna difrakcija, nanodelci »jedro-lupina«
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 1649; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

20.
SOL-GEL SINTEZA Cu-Ni NANODELCEV S TERAPEVTSKO PRIMERNO CURIEJE-VO TEMPERATURO
Nina Osenjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati CuNi nanodelce z različnimi sestavami (Cu30Ni70, Cu32,5Ni67,5, Cu35Ni65, Cu37,5Ni62,5 in Cu40Ni60) s sol-gel metodo. Sintetizirane vzorce smo po sušenju in staranju izpostavili termični homogenizaciji v cevni peči pri 850 °C, 24 ur v redukcijski atmosferi Ar/H2. Vzorcu, ki je pokazal najboljše lastnosti in primerno Curiejevo temperaturo smo izluževali (spirali) matrico iz silike s pomočjo raztopine NaOH ob prisotnosti različnih reducentov (askorbinska kislina, hidrazin). Z uporabo termogravimetrične analize (TGA) smo določali Curiejevo temperaturo (Tc) CuNi nanodelcev v vzorcih z različnimi sestavami. Želeli smo dobiti delce s primerno Curiejevo temperaturo, kateri bodo uporabni v magnetni hipertermiji. Rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo uporabili za kvalitativno fazno analizo vzorcev. Z infrardečo spektroskopijo smo določali vsebnost silike v vzorcih pred in po spiranju. Rezultati so pokazali, da se temperatura (Tc) znižuje z manjšanjem vsebnosti Ni v vzorcu. Pri spiranju silike, pa je IR analiza pokazala, da ima vzorec, ki je bil najdlje izpostavljen alkalnemu mediju in hidrazinu, najmanj silike, ki obdaja delce.
Ključne besede: sol-gel metoda, magnetni nanodelci, silika, Curiejeva temperatura, rentgenska praškovna difrakcija.
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1584; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici