1. |
2. |
3. SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGHEMITA (γ - Fe2O3) OBLEČENEGA Z CM - DEKSTRANOMTimea Prša, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza magnetne tekočine na osnovi maghemita (γ - Fe2O3) oblečenega z natrijevo soljo dekstrana (CM–dekstrana) dispergiranega v nosilni tekočini vodi. V diplomskem delu navajamo dva načina priprave zgoraj navedene magnetne tekočine. Na podlagi rezultatov analize z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) smo izbrali sintezni postopek, pri katerem smo ugotavljali vpliv količine prevleke na velikost oblečenih maghemitnih delcev ter določili njeno optimalno količino, pri kateri je magnetna tekočina še stabilna. Delce smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), s termogravimetrično analizo (TGA) s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM) in fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Ključne besede: Magnetna tekočina, maghemit (γ-Fe2O3), natrijeva sol dekstrana (CM – dekstran), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), termogravimetrična analiza (TGA), transmisijski elektronski mikroskop (TEM), fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR). Objavljeno: 31.05.2009; Ogledov: 3843; Prenosov: 647
Celotno besedilo (8,05 MB) |
4. Hidrotermalna sinteza barijevega heksaferita v prisotnosti oleinske kisline Sandra Colarič, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil optimiziranje reakcijskih parametrov (volumen oleinske kisline, čas sinteze) pri hidrotermalni sintezi BaFe12O19 z namenom doseči čim manjšo velikost nanodelcev. Sintetizirane delce smo karakterizirali s termogravimetrično analizo (TGA) in ocenili velikost delcev s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD). Velikost delcev smo izračunali s pomočjo Sherrer-jeve enačbe.
Rezultati so pokazali, da dodatek oleinske kisline med hidrotermalno sintezo ter krajšanje časa sinteze tr, v splošnem zavirata rast velikih delcev BaFe12O19.
Ključne besede: barijev heksaferit, hidrotermalna sinteza, rentgenska praškovna difrakcija (XRD), transmisijska elektronska mikroskopija (TEM), termogravimetrična analiza (TGA). Objavljeno: 11.05.2009; Ogledov: 3093; Prenosov: 266
Celotno besedilo (2,25 MB) |
5. |
6. SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGNETITA - Fe 3 O 4Janja Damiš, 2009, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati ustrezno magnetno tekočino za uporabo v magnetni hipertermiji na osnovi magnetita (Fe3O4), v obliki palčk, oblečenega s CM — dekstranom v vodi kot nosilni raztopini.
S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev magnetita in kvalitativno karakterizirali vzorce. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Fizikalne lastnosti vzorcev, ki so bili izpostavljeni kontroliranemu programu segrevanja, smo dobili s pomočjo termogravimetrične analize (TGA). Magnetne meritve so bile izvedene z DSM — 10 magnetometrom. Izvedli smo tudi kalorimetrične meritve za magnetne tekočine.
Rezultati so pokazali, da čas sintetiziranja vpliva na obliko in velikost neoblečenih delcev in oblečenih delcev s CM — dekstranom. Daljši je čas sintetiziranja, večje in bolj kristalinične nanodelce dobimo. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže paličasto obliko delcev. Magnetne meritve so pokazale ozko histerezno krivuljo s Hc= 31,6 A/m, Mmax= 92,1 Am2/kg in MR= 2,21 Am2/kg. Ključne besede: Magnetit, magnetna tekočina, rentgenska praškovna difrakcija, magnetne meritve, sproščena toplotna energija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza. Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2934; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,81 MB) |
7. |
8. Sinteza in karakterizacija nikljevih(II) acetatov z aminopiridiniDanijel Korpar, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza novih nikljevih koordinacijskih spojin iz nikljevega(II) acetata tetrahidrata in aminopiridinov. Najprej smo sintetizirali nikljev(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo nikljevega(II) acetata tetrahidrata. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, diferenčno dinamično kalorimetrijo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo, izmerili susceptibilnost in magnetizacijo ter izvedli monokristalno analizo. Delo je bilo namenjeno predvsem odkrivanju še nesintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin, določanju njihove kemijske formule ter spoznavanju različnosti in podobnosti sintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin ob uporabi različnih množinskih razmerij kemikalij, potrebnih za sintezo. Ključne besede: nikljev acetat tetrahidrat, aminopiridin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), monokristalna analiza, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), magnetne meritve (merjenje susceptibilnosti in magnetizacije vzorcev) Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 2637; Prenosov: 440
Celotno besedilo (2,33 MB) |
9. POSTOPKI SINTEZE NANODELCEV Cu-Ni Z RAZLIČNIMI SESTAVAMIPetra Jenuš, 2010, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerim načinom sinteze lahko sintetiziramo magnetne nanodelce CuNi z ustrezno sestavo za nadaljnjo uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, ki bi bile primerne za uporabo pri magnetni hipertermiji.
S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RPD) smo karakterizirali velikost nastalih nanodelcev zlitine in določili faze v vzorcih. Fizikalne lastnosti vzorcev (izgubo mase) smo, pri kontroliranem segrevanju, določili s termogravimetrično analizo (TGA). Magnetne lastnosti nastalih nanodelcev smo izmerili z suscepto-magnetometrom DSM — 10. Na koncu smo preučili še morfologijo delcev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM).
Rezultati so pokazali, da je najprimernejša metoda za sintezo magnetnih nanodelcev CuNi z različnimi sestavami mehanokemijska metoda. Sintetizirani delci so kazali močne magnetne lastnosti. Čas mletja vpliva na velikost nastalih nanodelcev in stopnjo zreagiranosti reaktantov. Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2655; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,77 MB) |
10. SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NANODELCEV CdS IN CdSe S SONOKEMIJSKO METODO V VODNEM MEDIJUValerija Danč, 2010, magistrsko delo Opis: Sonokemija je področje kemije, kjer na potek kemijskih reakcij odločilno vpliva zvočna energija v obliki ultrazvoka. Ultrazvok in z njimi povezani pojavi so že znani več kot sto let, njegova uporaba v kemiji pa dosega razcvet v današnjem času.
Naše raziskave so temeljile na sintezah nanodelcev kadmijevih sulfidov (CdS) in kadmijevih selenidov (CdSe) s sonokemijsko metodo. Ta metoda se je pri sintezah pokazala kot zelo uporabna, saj so končni produkti nanokristalinični materiali. Namen raziskave je bil sintetizirati polprevodniške nanodelce kadmijevega sulfida (CdS) in kadmijevega selenida (CdSe) v vodnem mediju. Kot izhodne snovi smo uporabili kadmijev sulfat hidrat (CdSO4•8/3 H2O), elementarno žveplo (S) in selen (Se) v prahu. Za topila smo uporabili vodne raztopine natrijevega hidroksida (NaOH), 1.1 M vodno raztopino natrijevega sulfita (Na2SO3) in 0.05 M raztopino etilen diamin tetraetanojske kisline (EDTA). Pri sintezah smo uporabili direktno imerzijsko ultrazvočno sondo proizvajalca Vibracell. Pripravljene produkte smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), termično analizo (TA) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM).
Zanimanje za uporabo anorganskih nanodelcev kadmijevih halkogenidov se v zadnjih letih povečuje zaradi njihovih polprevodniških lastnosti, kar omogoča uporabo pri izdelavi fotoprevodniških materialov, optičnih filtrov in predvsem pri izdelavi fotocelic. Kadmijev sulfid in selenid spadata med tipične polprevodnike tipa II-VI s širino prepovedanega pasu 2.42 oz. 1.74 eV pri sobni temperaturi.
Hiter razvoj nanotehnologije je omogočil tudi velik napredek na področju razvoja fotocelic, saj je znano, da imajo kristali nanodimenzij bistveno drugačne kemijske, optične, elektronske in mehanske lastnosti kot makrokristaliničen material. Za CdS je znano, da se širina prepovedanega pasu v odvisnosti od velikosti delcev lahko spreminja med 2.4 in 4 eV. CdS in CdSe imata odlične lastnosti kot polprevodnika tipa n najpogosteje v kombinaciji s polprevodnikom CdTe tipa p. Učinkovitost fotocelic CdS/CdTe presega 16% in narašča z uporabo nanokristaliničnega CdS.
Raziskave polprevodniških sulfidov in selenidov dokazujejo njihovo uporabo v senzorjih, laserjih, optični filtrih in solarnih celicah.
Sinteza halkogenidov je v zadnjih letih precej v razvoju in dosega vedno večje zanimanje na področju optike, elektronike, fotovoltaike, medicine ter na drugih področjih. Ključne besede: sonokemija, rentgenska praškovna difrakcija, termična analiza, transmisijska elektronska mikroskopija, nanodelci, kadmijev sulfid in kadmijev selenid. Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 3412; Prenosov: 234
Celotno besedilo (2,61 MB) |