| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
TRENDI V RELIGIOZNOSTI MLADIH Z VIDIKA TEORETIČNIH PRIČAKOVANJ
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2172; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
AMERIŠKE RAZISKAVE ODNOSA MED RELIGIOZNOSTJO IN DELINKVENTNOSTJO
Danijel Čerkezović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan odnos med religioznostjo ter delinkventnostjo, in sicer skozi prizmo ameriškega družboslovja in znotraj ameriškega religioznega ter geografskega konteksta. Predstavljene so teoretične implikacije navedenega odnosa, ki pripisujejo religiji vrednost možnega primarnega vira brzdanja deviantnega oz. delinkventnega vedenja in jo označujejo kot pomemben faktor v spodbujanju konformnosti v družbi. Centralni fokus je posvečen empiričnim raziskavam odnosa med religioznostjo in delinkventnostjo, ki jih po Pickeringu (2005) delimo na dve historični obdobji. Zgodnje obdobje, to je obdobje do leta 1969, zaznamuje razdeljenost v ocenah učinka oz. vpliva religioznosti na delinkventnost. Mejnik v raziskovanju predstavlja študija Hirschija in Starka (1969), v kateri sta na podlagi rezultatov avtorja smelo zaključila, da ne obstaja odnos oz. razmerje med religioznostjo in delinkventnostjo. Odzivi na slednjo raziskavo, to so študije po letu 1969, v glavnem indicirajo na to, da pod določenimi pogoji religioznost vendarle brzda delinkventnost. Pregledne študije, ki temeljijo na analizi oz. pregledu ogromnega korpusa literature na tem področju družbenih znanosti, kažejo na obstoj konsistentnosti v navajanju relevantnosti religioznosti v povezavi z delinkventnostjo.
Ključne besede: religioznost, delinkventnost, empirične raziskave, Združene države Amerike
Objavljeno: 17.03.2011; Ogledov: 2660; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
VIDIK FILOZOFSKE MISLI PRI EDVARDU KOCBEKU IN ANALIZA NJEGOVE SLOGOVNOSTI NA PRIMERU ČRNE ORHIDEJE
Mateja Renko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene ugotovitve, ki so nastale s preučevanjem delovanja in pisnega ustvarjanja Edvarda Kocbeka, in sicer z vidika filozofije ter jezika in njune povezanosti. Vzrok za obravnavo je bilo še vedno aktualno zanimanje javnosti za Kocbekova dela, s katerimi so povezana številna odprta vprašanja v zvezi z njegovim večstranskim udejstvovanjem. Avtorjev ustvarjalni opus je bil predmet že številnih in raznovrstnih razprav, zato je bil poglavitni cilj prikazati tudi drugačno plat njegovega življenjskega prizadevanja, zlasti filozofske vidike njegove ustvarjalnosti. To je bilo podano na podlagi dela Kocbekove esejistične, dnevniške, pesniške in prozne zapuščine, ki so v sklopu dveh obširnejših poglavij oblikovali sklenjeno celoto. V prvem delu je natančneje predstavljen filozofski vidik z značilnostmi personalizma in eksistencializma ter vplivom nekaterih predstavnikov na avtorja, ob tem pa sta obravnavana tudi vidika etike in morale, povezana z odnosom do religije. V drugem delu je bilo preučevanje osredotočeno na analizo in prikaz značilnosti sloga umetnostnega besedila na primeru novele Črna orhideja, kjer je bil glavni predmet analize slogovni postopek pripovedovanja, pri katerem se je ugotavljalo stopnjo pojavitve posamezne besedne vrste, zlasti pa glagola in njegovih skupin, ki so dale odgovor na vprašanje, kateri slog prevladuje. Za uresničitev celovitega prikaza je bilo potrebno predstaviti tudi analizo mikro- in makrostrukture izbranega besedila, to pa s pomočjo rezultatov sondažne raziskave in vertikalne razvrstitve najpogostejših besed – iz nje je bilo mogoče razbrati še razvrstitev sklonov ter dolžino in zgradbo povedi. Cilj empiričnega dela je bil na osnovi slogovne analize ugotoviti, kaj je v noveli takega, s čimer Kocbek izraža filozofijo personalizma in eksistencializma na ravni umetnostnega besedila ter kako se to kaže v rabi slogovnih možnosti jezikovnih sredstev. Namen teoretičnega dela je bil realiziran z uporabo metode analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter komparacije in deskripcije, v drugem delu pa prav tako z metodo analize in sinteze, komparacije in s kavzalno – neeksperimentalno metodo. Z uporabo teh metod so rezultati preučevanja potrdili, da filozofija Edvarda Kocbeka spada na področje personalizma in eksistencializma, zlasti religioznega, na katerem se najbolj zgleduje po francoskem filozofu Emmanuelu Mounierju in danskem teološkem mislecu Sörenu Kierkegaardu, pri čemer je skoraj povsod izražena religioznost, očitna tudi v umetnostnih besedilih. Med drugim je bilo ugotovljeno občasno razhajanje med avtorjevim etičnim prizadevanjem in moralno naravnanostjo, kar je bilo razvidno iz nekaterih dnevniških in esejističnih virov. V empiričnem delu pa je bilo potrjeno, da je v noveli Črna orhideja več slogovnih postopkov, kjer je pogosta raba glagola z nekaterimi skupinami dokaz, da gre za dinamični slog pripovedovanja.
Ključne besede: – pri teoretičnem (filozofskem) delu: personalizem, eksistencializem, religioznost, etika, morala, poezija; – v empiričnem (jezikovnem): (umetnostno) besedilo, mikrokompozicija, makrokompozicija, slogovni postopek, dinamika pripovedovanja, glagol.
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 4224; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

4.
POVEZANOST RELIGIOZNOSTI IN STALIŠČ O HOMOSEKSUALNOSTI V SRBIJI
Tamara Jovičić, 2016, diplomsko delo

Opis: V vseh družbah sveta so bili in so še vedno prisotni pripadniki lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transseksualnih (LGBT) skupin, same družbe in posamezniki pa se na pojav različno odzivajo. Homofobija pomeni nestrinjanje, nesprejemanje in odpor do homoseksualcev, ki lahko vodi v različne oblike nasilja in diskriminacijo le-teh. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezava med religioznostjo (pravoslavjem) in stališči o homoseksualnosti v Srbiji ali z drugimi besedami, ali religioznost vpliva na nastajanje in ohranjanje homofobije v Srbiji. Prva naloga dela je teoretično predstaviti definicijo, funkcijo in pomen človekovih pravic v nasprotju s homofobijo. Opisano je splošno stanje, življenje in pravna ureditev položaja LGBT skupin v Srbiji in hkrati predstavljen odnos vodilne religijske organizacije – Srpske pravoslavne cerkve (SPC) do le-teh. Teoretični del diplomske naloge je zaključen s pregledom dosedanjih raziskav o povezanosti religioznosti in stališč o homoseksualnosti. Druga naloga dela je empirična raziskava, v kateri smo z analizo anketnega vprašalnika preverjali hipoteze, ki se nanašajo na vprašanje povezanosti religioznosti s stališči o homoseksualnosti. Rezultati so pokazali, da obstaja povezava med religioznostjo in stališči o homoseksualnosti, saj tisti, ki so bolj religiozni imajo tudi bolj homofobična stališča. Vendar pa je potrebno opozoriti, da na nastanek in ohranjanje homofobije v Srbiji ne vpliva samo religioznost, temveč več medsebojno zelo povezanih dejavnikov, kot so tudi tradicionalnost, splošna prepričanja o spolnih vlogah, nacionalizem, »strah pred Zahodom«, standardi »normalnosti«, itd.
Ključne besede: LGBT, homoseksualnost, človekove pravice, religioznost, stališča, homofobija, socialna distanca, Srbija.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (804,00 KB)

5.
Odnos med religioznostjo in politično participacijo med mladimi v Sloveniji
Vanči Šeligo, 2016, diplomsko delo

Opis: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 472; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (765,83 KB)

6.
Povezanost religioznosti in pozitivne mladostniške čustvenosti (Analize ameriških raziskav)
Irena Jerše, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga prikazuje povezanost religioznosti mladostnikov in njihovega čustvovanja ter povezavo religiozne vključenosti in duševnega zdravja. Preko različnih predstavljenih študij in analiz je bilo ugotovljeno, da obstaja najmočnejša pozitivna povezanost med intrinzično religioznimi orientacijami in sedmimi koncepti duševnega zdravja. Ti koncepti so: odsotnost duševne bolezni, primerno socialno vedenje, odsotnost notranjih konfliktov in krivde, osebna sposobnost in sposobnost samokontrole, samosprejemanje in samoaktualizacija, integriteta osebnosti, prilagodljivost novim situacijam in informacijam. Ugotovitve študij so pokazale,da pri mladih posameznikih obstaja negativna povezanost med religiozno vključenostjo ter duševnim zdravjem. Osnovni vir podatkov in tudi navdih na katerem temelji naloga je delo Daniela C. Batsona, Patricie Schoenrade and W. Larry Ventisa, Religion and the Individual: A Social – Psychological Perspective, kjer avtorji prikažejo veliko število študij, večinoma opravljenih v ZDA. Mi smo prikazali samo tiste raziskave, ki se nanašajo na mladostnike. Ameriško kulturno in religiozno okolje je bilo izbrano zaradi največje religiozne raznolikosti na svetu.
Ključne besede: religioznost, religiozne orientacije, mladostništvo, čustvenost
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 293; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Vpliv izobrazbe na dimenzije religioznosti
Iris Klopčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je analiza povezanosti med izobrazbo in religioznostjo v sodobni Sloveniji. Pri vrednotenju te povezave smo se osredotočili na dimenzije religioznosti, ki sta jih leta 1965 razvila Stark in Glock. Avtorja ločujeta med petimi dimenzijami religioznosti: ideološko, intelektualno, ritualno, posledično in izkustveno. Najprej smo predstavili usmeritve religioznosti v sodobni družbi, pogled na sekularizacijo, dimenzije religioznosti, ki so jih razvili številni sociologi, ter načine, kako se religioznost kaže med različnimi skupinami v družbi. Naš glavni cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri izobrazba vpliva na religioznost posameznikov v Sloveniji in kako se je zastopanost posameznih dimenzij religioznosti v Sloveniji spreminjala od leta 1990 naprej. Za analizo smo uporabili rezultate anketnih vprašalnikov Slovenskega javnega mnenja (SJM), v katerih se pojavljajo vprašanja, ki se nanašajo na posameznikovo religioznost in odnos do religije in religijskih praks. Analiza podatkov nam je pokazala, da izobrazba vpliva na religioznost, saj med religioznostjo višje in nižje izobraženih obstaja opazna razlika. Na posamične dimenzije religioznosti je vpliv izobrazbe različen, z leti pa povezava izobrazbe in religioznosti pada in izobrazba ne vpliva na religioznost v takšni meri, kot je vplivala v začetku 90. let.
Ključne besede: religioznost, dimenzije religioznosti, sekularizacija, izobrazba, Stark in Glock
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (369,60 KB)

8.
VIA MALA - NASILJE V DRUŽINI LAURETZ
Aleksandra Jošar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo VIA MALA- NASILJE V DRUŽINI LAURETZ je poskus restavracije sistema kazenskega prava v Švici ob primeru literarnega besedila Johna Knittela: Via Mala. Delo je razdeljeno na tri dele, v prvem delu je predstavljeno nasilje v družini Lauretz, v drugem družbene okoliščine po prvi svetovni vojni in v tretjem religioznost okolja, kakor ga je doživljala in v okolju živela družina Lauretz. Nasilje, ki ga je nad družinskimi člani izvajal oče Jonas Lauretz, je vodilo v večkratne trajne telesne okvare družinskih članov. Štirimesečna zaporna kazen, ki jo je Jonas Lauretz prestal zaradi drugih kaznivih dejanj ne pa zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, ga ni odvrnila od nasilja. Dogodek, ko je Jonas Lauretz odtujil visok denarni znesek hčerki Silveli (ki ji ga je v oporoki zapustil slikar Matias Lauters) je vodil k umoru. Očeta je s pomočjo dninarja Jorija Wagnerja umoril sin Niclaus, ki sta mu pomagali tudi sestra Hanna in mati Marta. Sestra Silveli, ki je v času storitve kaznivega dejanja ni bilo doma, se nad očetom ni pregrešila. Kljub temu, da ni odobravala njihovega strašnega dejanja je bila do svoje družine solidarna in je preiskovalnim organom lagala samo zato, da bi Jonasa Lauretza razglasili za izginulega. Silveli je v svetu spoznala preiskovalnega sodnika Andreasa von Richenaua in se z njim poročila, ni pa mu povedala resnice o izginotju svojega očeta. Zadeva se je zapletla, ko je Andreas po službeni dolžnosti dobil v roke akte o Silvelinem očetu. Ko je preiskoval skrivnostno smrt svojega tasta, je v aktih odkril nedoslednosti in pričel dvomiti o njegovem izginotju. Odgovore na nepojasnjena vprašanja je najprej iskal pri Silveli, ker pa mu ni hotela povedati resnice, je družino Lauretz soočil s svojimi sumi in pod njegovim pritiskom je najprej klonila Hana in nato še Niklaus. Izvedel je za strašni zločin Lauretzovih nad očetom – očetomor. Andreas bi moral zločin razkriti javnosti in storilce postaviti pred sodišče, ki bi jih zagotovo obsodilo. Po dolgem boju s samim seboj in kljub kršenju načel poklicne etike ter visokem tveganju osebne časti se je Andreas odločil, da jim bo pomagal. Uvidel je, da so morili iz samoobrambe in človeški družbi niso bili nevarni. Prikril je zadevo Lauretz s tem, da je po upravni poti, z objavo razglasa o izginitvi Jonasa Lauretza, zadevo ad acta pospravil v globine arhiva. Tako je rodbino Lauretz rešil pred brezobzirnostjo zakona. V drugem delu diplomskega dela sem analizirala ostro časovno ozračje v času po prvi svetovni vojni. To je bil čas svetovne gospodarske krize, v duhu katere je napisan roman Via Mala. Kriza se je odražala tako na področju gospodarskega kot političnega in moralnega življenja prebivalcev Švice. V tretjem delu diplomske naloge sem opredelila religioznost družine Lauretz skozi roman. Dejstvo, da so bili precej edini protestanti v vsej pokrajini in so tako imeli na kupe sovražnikov, se je odražalo tudi v življenju Lauretzovih otrok.
Ključne besede: nasilje v družini Lauretz, očetomor, razglasitev Jonasa Lauretza za izginulega, ostro časovno ozračje v času velike gospodarske krize v Švici, religioznost v družini Lauretz, Kazenski zakonik Švice.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (971,73 KB)

9.
Odnos med tradicionalističnimi vrednotami, novodobniškimi idejami in religioznostjo v medkulturni primerjavi
Andrej Kirbiš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujočem prispevku je na vzorcu študentov proučen odnos med novodobniškimi idejami, religioznostjo in tradicionalističnimi vrednotami v evropskem (katoliški, pravoslavni in muslimanski vzorec) in ameriškem okolju (protestantski vzorec). Z eksploratorno faktorsko analizo je bila potrjena ustreznost lestvice novodobništva, ki sledi Heelasu (l996b) in Lavriču (2002; 2005). V treh evropskih okoljih je bila ugotovljena statistično značilna pozitivna povezanost med religioznostjo in novodobniškimi idejami ter med tradicionalizmom in religioznostjo, v vseh štirih pa pozitivna povezanost med tradicionalizmom in novodobništvom. Povezave so obstajale tudi ob kontroli sociodemografskih spremenljivk. Raziskava ne podpira ugotovitev Houtmana in Aupersa (2007), rezultati namreč kažejo, da so za novodobniške ideje najbolj dovzetni religiozni in tradicionalistično orientirani ljudje.
Ključne besede: sociološke teorije, novodobništvo, tradicionalizem, religioznost, kristjani, muslimani
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 228; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (341,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici