Search the digital library catalog

Abstract: V letih 2016 in 2017 smo na območju reke Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi opravili raziskavo, s katero smo ugotovili selitvene vzorce malega deževnika (Charadrius dubius). V letu 2016 smo na območju raziskave s pastjo na gnezdu ulovili in z geolokatorji opremili 17 malih deževnikov. V letu 2017 smo ponovno ulovili 8 osebkov in pridobili popolne podatke za 7 naprav (ena naprava je prenehala delovati že nekaj dni po namestitvi). Pridobljene podatke o jakosti ambientalne svetlobe smo obdelali s programskim paketom BASTRACK in tako pridobili dve lokaciji za vsak dan. Iz zbranih podatkov smo določili postajališča in prezimovališča ptic in opisali njihov selitveni vzorec. Mali deževniki z reke Drave so gnezdišča v povprečju zapustili 30. junija. Pomembna postajališča zanje so sredozemska obalna mokrišča ter celinska mokrišča Balkanskega polotoka, Turčije in severne Afrike. En osebek je prezimoval v Tuniziji, eden v Egiptu, pet osebkov pa na relativno majhnem območju Podsaharske Afrike, zahodno od Čadskega jezera. V povprečju so na prezimovališčih preživeli 173,6 dni. Selitvena strategija malih deževnikov je serija hitrih premikov med številnimi selitvenimi postojankami, spomladanska selitev pa se predvsem zaradi veliko krajših postankov (postanki povprečno 11,8 dni), odvije precej hitreje kot jesenska (postanki povprečno 72,9 dni). Na gnezdišča so se ptice v povprečju vrnile 27. marca, povprečna dolžina celotne selitvene poti pa je znašala 7285,3 kilometra.
Keywords: mali deževnik, Chradrius dubius, reka Drava, selitev ptic, geolokatorji, postajališča, prezimovališča
Published in DKUM: 02.12.2021; Views: 392; Downloads: 41
Full text (1,51 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije. Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi. Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska. Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Keywords: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Published in DKUM: 25.11.2020; Views: 729; Downloads: 43
Full text (2,70 MB)

Abstract: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Keywords: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Published in DKUM: 22.05.2019; Views: 2007; Downloads: 296
Full text (3,08 MB)

Abstract: Reke in vodotoki so že od nekdaj človeku predstavljali najdostopnejši primarni vir tako za pitno vodo kot tudi za energijo in razvoj civilizacij. S tehnološkim napredkom smo reke začeli izkoriščati in jih uporabljati tako za transportne sisteme kot za pridobivanje energije. Pri tem smo pozabili na posledice ki se kažejo v onesnaževalcih, ki vstopajo v reko in se po njej razširjajo ter vplivajo na vodni in obrežni ekosistem. Glede na vrsto onesnažila in onesnaženja lahko ukrepamo in s pomočjo scenarijev ekološko katastrofo tudi preprečimo. Reka Drava je v Sloveniji ena izmed vodilnih glede na pridobivanje energije iz vode in uporabi za vsakdanje življenje, zato bi kakršnokoli onesnaženje na reko pustilo bistvene posledice. S pomočjo programa WASP in dostopnih podatkov je tako bilo izvedeno modeliranje kakovosti vode za reko Dravo na podlagi katerega sta se ustvarila dva scenarija. Koncentracija raztopljenega kisika pri merjenju kakovosti vode reke Drave se je tako v obeh scenarijih znižala. V odvisnosti od časa in razdalje na kateri smo meritve izvajali, lahko rečemo, da je reka Drava bila najbolj obremenjena na prvi točki merjenja pri Mariborskem otoku, kjer je bila koncentracija onesnaženja največja, in najmanj obremenjena na merilnem mestu pri Starem mostu v Mariboru , ki je od izvora onesnaženja oddaljeno približno 3,2 kilometra. Velik vpliv na koncentracijo raztopljenega kisika v reki je tako imela temperatura reke Drave, saj se z višanjem temperature koncentracija raztopljenega kisika niža, kar je bilo razvidno tudi iz rezultatov.
Keywords: Reka Drava, reka, onesnaženje reke, onesnaževala v rekah, modeliranje razširjanja onesnaževal po rekah, razširjanje onesnaževal po rekah, WASP, kakovost vode.
Published in DKUM: 28.08.2017; Views: 1232; Downloads: 157
Full text (1,55 MB)

Abstract: Okraj Gornja Radgona je meril 338,26 km² in imel 1947. leta 29.274 prebivalcev. Njegova obmejna lega ob Muri proti Avstriji mu je dajala poseben geopolitičen pomen v vsem obravnavanem obdobju (1945 – 1950). V okraju je prevladovala kmetijska posest (državna, zasebna in zadružna), industrija je bila slabo razvita, saj tudi ni bilo zadostnih naravnih pogojev za njen večji razvoj. Njegova obmejna lega je za nov komunističen režim predstavljala stalni problem zaradi ilegalnega prehajanja oseb čez državno mejo. V sosednji Avstriji je v britanskih zasedbenih silah in njeni vojaški obveščevalni službi (FSS) videl svojega sovražnika, ki želi zrušiti novonastajajoči sistem v Jugoslaviji. Režim je na vse mogoče načine preprečeval ljudem stike s sosednjim okrajem Radkersburg/Radgona in njegovim slovensko - nemškim dvojezičnim zaledjem petih vasi (tim. Radgonski kot). Vzpostavljanje nove politične ureditve po koncu druge svetovne vojne je bila v cilju enopartijskega sistema s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ) kot edino in vodilno politično stranko. KPJ imela za varovanje novega družbenega sistema represivne subjekte: UDV (Uprava državne varnosti), NM (Narodna milica). KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije) tožilstva, sodišča in zapori. Izvedla je tudi nasilno izselitev Apaških Nemcev v začetku 1946. leta ter kolonizacijo na to območje z naseljenci iz drugih območij Slovenije. Nasprotnike novega režima je KPJ videla v katoliški cerkvi, velikih kmetih in ilegalnih skupinah. Prav UDV je s svojo razvejano mrežo čez 400 sodelavcev (informatorji, agenti, ožje zveze), ki so delovali javno in prikrito v okraju kot tudi v Radgonskem kotu. odkrivala in sodiščem predajala resnične in domnevne nasprotnike novega režima. Disertacija je strokovni izziv zgodovinarjem za raziskovanja tega obdobja v še drugih političnih okrajih tedanje Slovenije in tudi med zamejskimi Slovenci.
Keywords: Gornja Radgona, okraj, reka Mura, druga svetovna vojna, UDV (uprava državne varnosti), KPJ (Komunistična partija Jugoslavije), Radgonski kot
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2746; Downloads: 430
Full text (31,95 MB)