Search the digital library catalog

Abstract: Diplomska naloga obravnava ukrepe energetske politike, ki jih je Republika Slovenija sprejela kot odziv na energetsko krizo v letih po 2021 z osredotočenostjo na njihove učinke na mikro in mala podjetja. V analitičnem delu so bolj podrobno analizirani trije ključni ukrepi: regulacija cen energentov, davčne olajšave za energetsko učinkovitost ter možnosti sofinanciranja investicij. Na osnovi empirične študije primera podjetja iz kovinsko-predelovalne dejavnosti so analizirani konkretni vplivi gibanja cen električne energije in tehničnih plinov na poslovanje ter posredno ocenjena vloga državnih ukrepov. Ugotovitve kažejo, da je bila regulacija cen učinkovita kot kratkoročen stabilizacijski mehanizem, vendar dolgoročno ne spodbuja energetske učinkovitosti. Davčne olajšave in naložbene spodbude imajo potencialno večji trajnostni učinek, vendar je njihova uporaba v praksi pogosto omejena zaradi pomanjkanja informacij ali administrativnih ovir. Primerjalna analiza ukrepov v Nemčiji, Italiji in Avstriji potrjuje pomembnost strateške usmerjenosti, ciljno usmerjenih pomoči in vlaganj v odpornost energetskega sistema. Na tej osnovi so oblikovana priporočila za prihodnje krizne odzive, ki poudarjajo potrebo po večji prilagodljivosti, transparentnosti in usmerjenosti k dolgoročnim rešitvam.
Keywords: energetska kriza, energetska učinkovitost, davčne olajšave, regulacija cen energentov
Published in DKUM: 30.10.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,21 MB)

Abstract: Namen te diplomske naloge je bil raziskati principe delovanja sinhronega motorja s trajnimi magneti ter metode, s katerimi je mogoče takšne motorje voditi in primerjati različne pristope vodenja. Osredotočili smo se na zagon motorja in njegovo hitrostno regulacijo. Opisali smo razvito funkcionalno programsko opremo in algoritem, ki omogoča zagon in krmiljenje motorja z nastavljivo hitrostjo vrtenja, ter njegove teoretične osnove. Na koncu smo rezultate prikazali na zaslonu, ki služi kot uporabniški vmesnik, s čimer je demonstracijski model postal uporaben tudi za pedagoške namene. Preizkusili smo 6-koračni algoritem in koračni algoritem z vektorsko modulacijo.
Keywords: sinhroni motor, algoritem vodenja, hitrostna regulacija, vektorski način vodenja.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,78 MB)

Abstract: Način plačila »Kupi zdaj, plačaj pozneje« (BNPL) se je v zadnjih letih uveljavil kot ena najhitreje rastočih oblik digitalnega financiranja, ki pomembno vpliva na finančne navade mladih odraslih. To je vrsta obročnega plačila, ki zmanjšuje takojšnje finančno breme nakupov in omogoča hitrejši dostop do potrošnje, hkrati pa povzroča zaskrbljenost glede odgovorne uporabe, dolgoročnih posledic in regulativnega nadzora. Teoretični del diplomske naloge analizira razvoj plačilnih metod, posebne značilnosti modela BNPL ter njegove psihološke in finančne učinke na mlajše generacije, s posebnim poudarkom na tveganjih impulzivnega trošenja in podcenjevanju stroškov. Empirična analiza, ki temelji na anketi, izvedeni med mladimi v Sloveniji, kaže, da storitve BNPL najpogosteje uporabljajo mlajši uporabniki zaradi njihove dostopnosti. Rezultati so potrdili povezavo med nižjo finančno pismenostjo in povečanim tveganjem negativnih dolgoročnih posledic, kot so višja stopnja zadolženosti. Poleg tega so ugotovitve pokazale, da so mlajše generacije bolj nagnjene k uporabi BNPL v primerjavi s starejšimi skupinami, kar potrjuje generacijski značaj njene uporabe. S pridobljenimi podatki smo ugotovili, da je BNPL dvorezen meč, saj na eni strani povečuje finančno fleksibilnost in dostopnost za mlade uporabnike, na drugi strani pa povečuje nevarnost neodgovornega trošenja. Zmanjševanje teh tveganj zahteva kombinacijo boljše finančne pismenosti, preglednih praks ponudnikov in jasnejšega regulativnega okvira.
Keywords: BNPL, plačilne metode, finančna pismenost, impulzivna poraba, zadolženost, regulacija.
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 39
Full text (3,47 MB)

Abstract: Osrednja tema pričujoče naloge je regulacija hrepenenja po hrani. V današnjem času, kjer se soočamo z epidemijo debelosti, je to ena izmed tem, ki lahko pomaga osvetliti ta problem. Eden izmed dejavnikov, ki še posebej prispeva k razvoju debelosti, je okolje, v katerem danes živimo, t. i. obesogeno okolje. V obesogenem okolju je prisotno obilje prehranskih dražljajev, zato je pomembno razumeti, kako se posamezniki nanje odzivajo. Eden izmed odzivov na prehranske dražljaje je hrepenenje po hrani, ki ga lahko posamezniki regulirajo. Kot učinkovita intervencija v dosedanji literaturi izstopajo kognitivne strategije regulacije, ki se lahko prilagodijo posamezniku in njegovem okolju. V magistrski nalogi smo želeli raziskati, na kakšen način se spreminja hrepenenje po hrani glede na uporabo različnih kognitivnih strategij. Dodatno smo preverili povezavo med hrepenenjem in z dogodkom povezanimi potenciali (ERP), ki smo jih pridobili s pomočjo EEG. Posebej smo se osredotočili na LPP, ki odraža motivacijsko pomembnost dražljaja, pojavi pa se 400 ms po njegovi predstavitvi. Kot en dejavnik, povezan s spremembami amplitud LPP, nas je zanimala tudi samoporočana vznemirjenost. Udeleženci (N = 57) so se udeležili eksperimenta, med katerim so opazovali slike visokokalorične hrane med snemanjem signalov EEG. Prejeli so 4 navodila, ki hkrati predstavljajo 4 eksperimentalne pogoje. Dva sta brez kognitivne regulacije (ZDAJ in GLEJ), preostala dva pa sta pogoja kognitivne regulacije in vsebujeta razmišljanje o dolgoročnih negativnih posledicah uživanja visokokalorične hrane (KASNEJE NEGATIVNO) oz. dolgoročnih pozitivnih posledicah izogibanja visokokalorični hrani (KASNEJE POZITIVNO). Analiza podatkov je pokazala, da je bilo samoporočano hrepenenje po hrani znatno nižje v pogojih, kjer je bila prisotna kognitivna regulacija v primerjavi s pogoji brez regulacije hrepenenja. Preverili smo še, ali se zgodnje amplitude LPP spreminjajo glede na uporabo kognitivnih strategij, vendar nismo zaznali sistematičnih sprememb. Dodatno smo preverili povezavo med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočano vznemirjenostjo, vendar ni bilo značilnih korelacij. Z moderacijsko analizo smo preverili, ali vznemirjenost moderira odnos med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočanim hrepenenjem. Ta povezava je bila statistično značilna samo v pogoju GLEJ, kjer smo ob višjem nivoju vznemirjenosti zasledili močnejšo povezavo med samoporočanim hrepenenjem in spremembami zgodnjih amplitud LPP. Naši rezultati podpirajo kognitivno regulacijo kot učinkovito strategijo za obvladovanje (samoporočanega) hrepenenja po visokokalorični hrani. Hkrati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi sistematično raziskale dinamiko med subjektivnimi doživljanji in nevrološkimi procesi, s čimer bi lahko razvili bolj natančne in ciljno usmerjene intervencije.
Keywords: reaktivnost na prehranske dražljaje, hrepenenje po hrani, kognitivna regulacija, ERP, LPP
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (780,08 KB)

Abstract: Za namene nadaljnjega razvoja enoprstega prijemala nanopreciznega robota smo v okviru diplomskega dela izdelali enosmerni regulacijski sistem vlažnosti. Tega smo opremili z lastno izdelanim hitrim senzorskim sistemom, aktuatorjem na osnovi silikagela in mikrokrmilnikom s serijsko komunikacijo ter diskretnim PI regulatorjem. Pri izdelavi smo uporabili moderne pristope, kot so hitra izdelava prototipov, parametrično računalniško modeliranje in modularna zasnova. Čeprav regulacijskega sistema nismo uspeli povezati z obstoječim nadzornim sistemom nanopreciznega robota v celovito enoto zaradi arhitekturnih nekompatibilnosti, smo pokazali, da je sposoben uspešno regulirati vlažnost.
Keywords: vlažnost, regulacija, C2000 mikrokrmilnik, nanorobotika
Published in DKUM: 22.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (4,36 MB)