| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Geografska informacijska podpora v Gasilski brigadi Ljubljana
Jernej Pance, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Pomen in poslanstvo gasilcev je reševanje življenj, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah. Za učinkovito in uspešno opravljanje tega dela je potrebna velika mera znanja in ustrezne tehnike. Tako je Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade Ljubljana v obdobju 1959-1966) zapisal: “Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla”. Ob vsakem alarmu v gasilski enoti je želja vseh gasilcev, da čim hitreje in čim bolj varno prispejo na mesto nesreče in pomagajo pomoči potrebnim, z vsem svojim znanjem in tehniko, ki jo imajo na razpolago. To je tudi del, o katerem bom pisal v nadaljevanju in poskušal prispevati k našemu poslanstvu. Na intervencijsko pot vpliva ogromno dejavnikov, ki lahko zelo podaljša dostopni čas intervencijskih vozil do mesta nesreče. Gasilci potrebujejo veliko informacij za uspešno posredovanje, zaradi vedno bolj zahtevne infrastrukture v mestih. Med pisanjem diplomske naloge sem želel ugotoviti predvsem pomanjkljivosti na področju geografskih informacijskih sistemov v Gasilski brigadi Ljubljana in dejavnike, ki ovirajo pot do uspeha. Le ugotovitve pa vsekakor ne bi bile dovolj. S poglobitvijo v geografski informacijski sistem, ki nekako prevladuje v svetu, sem želel poiskati predloge, ki bi lahko teoretično odpravile pomanjkljivosti v gasilski enoti. Kot glavno metodo sem uporabil opisno metodo, s katero sem natančno opisal geografski informacijski sistem v Gasilski brigadi Ljubljana in Regijskem centru za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da je geografski informacijski sistem zelo pomembno orodje v gasilstvu za uspešno načrtovanje in posredovanje.
Ključne besede: Gasilska brigada Ljubljana, zaščita in reševanje, geografski informacijski sistemi, Regijski center za obveščanje, podatkovni sloji
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 969; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

2.
Posavski regijski center za otroke s posebnimi potrebami
Sanja Plantak, 2020, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je zasnova regijskega izobraževalnega centra za otroke s posebnimi potrebami. Umeščen je v staro mestno jedro Krškega, ki smo ga v uvodnem delu magistrskega dela podrobneje opisali in predstavili. Preverjeni sta bili dve potencialni lokaciji. V teoretičnem delu se posvečamo raziskavam, prostorskim analizam in podatkom, na podlagi katerih ugotavljamo primernost lokacij. V nadaljevanju se posvečamo ciljni skupini ter proučujemo sociološko in načrtovalsko področje. Izluščili smo bistvene dejavnike in parametre, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju arhitekture za otroke s posebnimi potrebami za ustrezno zasnovo in tudi oblikovanje notranjosti. Pri arhitekturni zasnovi centra za otroke s posebnimi potrebami smo na podlagi analiz in značilnosti v prostoru zasnovali objekt, ki je umeščen v grajeni in programski kontekst. Pozorni smo bili tudi na podrobnejšo zasnovo in ustvarjanje ambientov, saj smo želeli v prostore vnesti čim več naravne svetlobe. Pri tem smo ustvarili občutek prostega teka prostora, smiselnih povezav znotraj objekta in navzven ob zagotavljanju funkcionalnosti programske zasnove. Slednjo smo oblikovali v sodelovanju z Osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja Krško in Občino Krško. Z zasnovo stavbe posavskega regijskega centra za otroke s posebnimi potrebami smo želeli odgovoriti na družbene in prostorske probleme v širšem in ožjem prostoru.
Ključne besede: arhitektura, otroci, prilagojen program, regijski center, Krško, izobraževalni center
Objavljeno v DKUM: 29.06.2020; Ogledov: 1311; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (98,98 MB)

3.
Organizacijski model za predelavo komunalnih odpadkov v Republiki Sloveniji
Anja Umek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Komunalni odpadki so družbeni problem. Z njimi se srečujemo in jih pridelujemo dnevno. Postaviti finančno vzdržen in funkcionalen organizacijski model pa je postal velik izziv današnjega časa, tako na občinski ravni, kot tudi v podjetjih. V večini držav Evropske unije so se tega problema začeli zavedati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Seveda se s tem področjem spopada vsaka članica Evropske unije posebej, s smernicami in priporočili Evropske komisije. V Sloveniji izgradnja objektov še ni zaključena, prav tako tudi lastništvo na državni ravni še ni urejeno.
Ključne besede: komunalni odpadki, regijski center za ravnanje z odpadki, količina nastalih odpadkov, toplarna in bioplinarna, odpadek kot strošek ali kot dobiček
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 964; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (872,55 KB)

4.
Izbira lokacije za deponijo komunalnih odpadkov v Posavju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov
Dušan Šiško, 2009, diplomsko delo

Opis: Okolje, v katerem živimo, smo nasledili od naših prednikov. Današnja generacija ga onesnažuje preko razumnih meja in posledice tega so v naravi vedno bolj opazne, zato se postavlja vprašanje, kako ohraniti okolje v čim boljšem stanju za naše zanamce. Poleg države, ki skrbi za ustrezno zakonodajo in nadzor izvajanja ukrepov za varstvo okolja, imajo pomembno vlogo na tem področju lokalne skupnosti. V diplomski nalogi smo obravnavali problem izbire lokacije za regionalno odlagališče komunalnih odpadkov na območju Posavja. Občine Brežice, Krško in Sevnica so dosegle soglasje, da bodo skupno rešile vedno bolj pereče vprašanje odlaganja komunalnih odpadkov. Na celotnem prostoru Posavja so poiskale potencialne lokacije, izmed katerih bi izbrali najustreznejšo za izgradnjo regionalne deponije oziroma regijskega centra za ravnanje s komunalnimi odpadki. Predstavljen je način izbiranja primerne lokacije, ki je potekal v treh stopnjah, izmed katerih je vsaka predstavljala postopno oženje problematike z upoštevanjem različnih kriterijev. Prvi izločitvenem kriterij za predlagane lokacije so bili naravni geografski dejavniki. Zadnjo fazo so predstavljale geološko-tehnične analize dveh izbranih lokacij na terenu. Pred odločitvijo o najprimernejši lokaciji je prišlo do predloga oziroma zahteve države za sodelovanje Posavja v skupnem projektu gradnje odlagališča komunalnih odpadkov z Dolenjsko, zato smo v nalogi podali tudi primerjalno analizo obeh variant.
Ključne besede: odpadki, komunalni odpadki, deponija, regijski center za ravnanje z odpadki, lokacija
Objavljeno v DKUM: 13.06.2010; Ogledov: 2664; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (5,16 MB)

5.
6.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici