1. Pot Slovenije v Evropsko unijoTanja Urgl, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pot Slovenije v Evropsko unijo predstavlja ključne dogodke, ki so zaznamovali čas pred samim vstopom Slovenije v Evropsko unijo, in čas, ko je Slovenija na političnem prizorišču nastopala že kot polnopravna članica Unije. Zaradi obširnosti teme sem za zadnje poglavje izbrala, po mojem mnenju, drugi najpomembnejši politični mejnik po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, to je predsedovanje Slovenije Svetu EU. Za splošno razumevanje diplomskega dela je bilo nujno, da sem v začetku na kratko predstavila sam nastanek Evropske unije in njeno organiziranost. Ker pa je na temo Slovenije in Evropske unije na voljo že veliko literature, sem se pri kreiranju zgodbe osredotočila predvsem na poročanje časnikov Delo in Večer ter revije Mladina. Vodilo pri pregledovanju časnikov in revije so mi bili predvsem prelomni dogodki in časovni okvir le-teh.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski sporazum, Agenda 2000, referendum, volitve, Schengen, evro, predsedovanje.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 3135; Prenosov: 540
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. UREDITEV REFERENDUMA V REPUBLIKI SLOVAŠKIEdvard Kidrič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se ukvarjam z institutom referenduma ter njegovo ureditvijo in uporabo v Republiki Slovaški.
Referendum v demokratičnih državah ne zavzema dominantne vloge. Ta je prepuščena predstavniškim načinom odločanja. Vseeno pa ne gre zanemariti njegovega pomena, saj je neposredna demokracija in njena uspešnost pogosto pokazatelj demokratičnosti družbe.
Referendum je instrument pri katerem pomembno vlogo igra politična kultura, tradicija in raven demokratičnosti v državi. Republika Slovaška je mlada demokracija, ki je svojo samostojno pot začela leta 1992. Od takrat se je na njenem ozemlju zvrstilo osem referendumom, od katerih je bil uspešen le eden. Vsi ostali referendumi so bili razglašeni za neveljavne, zaradi nedoseženega kvoruma 50 % volivcev.
V slovaški politični praksi je bil referendum pogosto uporabljen za dosego ciljev političnih strank, ki so si z njegovo pomočjo nabirale politične točke. Njegova ureditev v slovaški ustavi je privedla do mnogih težav ob njegovih izvedbah, ki so slovaški demokraciji prizadejale več škode kot koristi in med drugim načele tudi njen mednarodni ugled.
Ključne besede: Referendum, Slovaška, demokracija, neposredna demokracija, ustava, odločanje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1313; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. PRIBLIŽEVANJE DEMOKRACIJE DRŽAVLJANOM S POMOČJO INTERNETALuka Penič, 2012, diplomsko delo Opis: Nenaden razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, natančneje interneta, je posegel na vsa življenjska področja, nedotaknjene niso ostale niti pravne vede in s tem povezana demokracija moderne družbe. Demokratična ureditev večine držav se izvaja predvsem preko institutov neposredne in posredne demokracije. V diplomski nalogi se bom osredotočil na možnosti, kako s pomočjo interneta demokracijo neposredno približati državljanom oziroma občanom v okviru lokalne samouprave. Prvi del je posvečen možnostim približevanja demokracije na lokalnem nivoju, in sicer občni zbor s pomočjo interneta ter civilna iniciativa in peticija s pomočjo interneta. V drugem delu diplomske naloge sledi pregled aktivnosti mednarodnih organizacij na tem področju in analiza uspešno izvedenih projektov približevanja demokracije državljanom s pomočjo interneta v tujini. Gre za internetne volitve in ponekod tudi referendume, ki so jih v določenih državah že uvedli in jih tudi uspešno prakticirajo. Natančneje bom analiziral sistem internetnih volitev v Estoniji, na Norveškem, v Franciji in v določenih kantonih v Švici. Sledi pregled možnosti uvedbe internetnih volitev v Sloveniji ter priporočilo enega od slovenskih ministrstev o nadaljnjih korakih razvoja za Slovenijo. Glede na dejstvo, da je o omenjeni temi že veliko raziskanega in napisanega, bom največ časa namenil predvsem metodi kompilacije – povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, mnenj, teorij in sklepov drugih avtorjev. Poslužil se bom tudi metode diskripcije – opisovanje pojavov in dejstev obravnavanih na temo demokracije in interneta.
Ključne besede: demokracija, volilno pravo, ustavno pravo, i-volitve, e-volitve, internet, občni zbor, civilna iniciativa, peticija, referendum
Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 2440; Prenosov: 132
Celotno besedilo (595,45 KB) |
4. LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJEElma Babić, 2009, diplomsko delo Opis: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države.
Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije.
V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Ključne besede: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 3959; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,98 MB) |
