| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5169; Prenosov: 1282
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
POUČEVANJE SLOVENŠČINE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA REDNIH OSNOVNIH ŠOLAH V PREKMURJU
Lara Sobočan, 2015, magistrsko delo

Opis: Za sodobno družbo velja oznaka »učeča se družba«, saj nas tehnološki, družbeni in drugi napredki silijo v to, da se nenehno učimo, izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje, sposobnosti ter veščine. Ob tem sprejemamo nove načine učenja, odprti smo za nove smernice, ki jih prinašajo spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema in novosti, ki so povezane z učenjem in s poučevanjem. V ta okvir vsekakor sodijo spremembe na področju vzgoje in izobraževanja – od tistih najosnovnejših: kdo vse je vključen v proces vzgoje in izobraževanja na rednih osnovnih šolah, do kompleksnejših – kako posredovati učno snov, da bo razumljiva vsakemu učencu, ne glede na njegove sposobnosti in primanjkljaje, ki jih morebiti ima. S pričujočim magistrskim delom želimo približati problematiko posebnih potreb v vzgoji in izobraževanju, saj je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do korenitih sprememb oziroma se te še vedno dogajajo. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljena teoretična dejstva, definicije in značilnosti, ki se dotikajo tematike otrok s posebnimi potrebami in poučevanje te populacije. V empiričnem delu pa so predstavljeni izsledki in analiza anket, ki smo jo opravili med učitelji slovenskega jezika na rednih osnovnih šolah v Prekmurju. Z anketnim vprašalnikom želimo približati problematiko poučevanja otrok s posebnimi potrebami in s tem potrditi ali ovreči predhodno zastavljene hipoteze. Ob začetku pisanja magistrskega dela smo si namreč zastavili hipoteze, da učitelji na delo z otroki s posebnimi potrebami niso pripravljeni v zadostni meri, da si želijo dodatnih izobraževanj na to tematiko, da jih tovrstno načrtovanje dela in realizacija dodatno obremenjujeta ter da si želijo sodelovanja z ostalimi strokovnimi delavci. Želimo opozoriti na to, da so učitelji ob novi šolski paradigmi – inkluziji, ki predvideva vpis otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole, ostali na razpotju, brez ustreznih kompetenc, izobraževanj in usposabljanj. V času njihovega visokošolskega izobraževanja namreč niso bili deležni posebnega izobraževanja, ki bi jim bilo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina, otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, inkluzija, učitelji.
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 896; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Stališča staršev predšolskih otrok do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca
Katja Krivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Inkluzivni vrtec mora prepoznati in odgovoriti na različne potrebe svojih otrok, tako da se jim prilagaja vsebina, organizacija in načini izvajanja. Osnovni princip inkluzivnega vrtca je, da se vsi otroci učijo skupaj ne glede na težave in razlike, ki jih imajo. Za kvalitetno izvajanje inkluzije je pomembno, da je vzgojitelj pozitivno naravnan do vključevanja otrok s posebnimi potrebami (pozitivna stališča do otrok s posebnimi potrebami, njegovih znanj, pedagoških pristopov, metod dela …). Poleg tega je pomembno tudi dobro sodelovanje med strokovnjaki in med strokovnjaki ter starši, saj imajo slednji pomembno vlogo pri izdelavi individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izkušnje staršev z otroki s posebnimi potrebami, kakšna so stališča staršev otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami do vključevanja otrok z različnimi motnjami v redne oddelke vrtca in kakšna so stališča staršev do funkcioniranja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih vrtca in do funkcioniranja otrok brez posebnih potreb v takšnem oddelku. Instrument raziskave je bil anketni vprašalnik, zbrani podatki so bili obdelani s programom SPSS. Raziskovalni vzorec je zajel 202 starša otrok brez posebnih potreb in otrok s posebnimi potrebami. Rezultati kažejo, da imajo starši pozitivna stališča do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca. Osveščanje staršev o različnih razvojnih motnjah, dodatno usposabljanje vzgojiteljev in njihovih pomočnikov ter še bolj skrbno načrtovano sodelovanje z drugimi strokovnjaki bi pripomoglo k lažjemu in uspešnejšemu vključevanju otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca.
Ključne besede: vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 1629; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Medvrstniški odnosi in učenci z avtističnimi motnjami v osnovni šoli
Katja Ugovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Otroci z avtističnimi motnjami imajo pogosto težave na področju socialne interakcije, komunikacije in imaginacije, zato se velikokrat težje vključijo v skupino vrstnikov. V magistrski nalogi smo se odločili raziskati, kakšni so odnosi med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi vrstniki na rednih osnovnih šolah. Uporabili smo dva strukturirana intervjuja. Enega smo izvedli z osmimi učenci z avtističnimi motnjami, drugega pa z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo z njimi na rednih osnovnih šolah. V intervjuju, ki smo ga izvedeli z učenci z avtističnimi motnjami, nas je zanimalo, ali se učenci z avtističnimi motnjami v razredu čutijo socialno sprejete, kakšna je njihova komunikacija z vrstniki, kakšne so njihove aktivnosti z vrstniki, dotaknili pa smo se tudi nasilja. Pri slednjem nas je zanimalo, ali so učenci z avtističnimi motnjami tudi žrtve/izvajalci nasilja. V intervjuju, ki smo ga izvedli s strokovnimi delavci, pa smo se osredotočili na to, kako oni zaznavajo odnose med učenci z avtističnimi motnjami ter njihovimi sovrstniki. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je njihova vloga pri socialni vključenosti učencev z avtizmom ter v procesu medvrstniškega nasilja. Rezultati intervjuja, izvedenega med učenci z avtističnimi motnjami, so pokazali, da se učenci z avtističnimi motnjami v splošnem dobro razumejo z vrstniki ter da se med njimi čutijo socialno sprejete. Podobne rezultate je pokazal tudi intervju, izveden med strokovnimi delavci. Slednji so mnenja, da je večina učencev z avtističnimi motnjami sprejeta s strani vrstnikov, odnose pa v splošnem ocenjujejo kot dobre.
Ključne besede: medvrstniški odnosi, otroci s posebnimi potrebami, učenci z avtističnimi motnjami, redne osnovne šole.
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici