| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Smart cities & communities: primer implementacije managementa odpadkov in pametnega parkiranja v mestu Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Philipp Kukhilava, 2023, diplomsko delo

Opis: V naši hitro razvijajoči se tehnološki pokrajini se je koncept pametnih mest in skupnosti pojavil kot svetilnik inovacij in napredka. Ta urbana okolja so zasnovana tako, da prebivalcem ponujajo neprimerljivo kakovost življenja, ki jo zaznamujejo udobje, časovna učinkovitost, varčevanje z viri in poenostavljene dnevne rutine. Pametna mesta izkoriščajo digitalne tehnologije za izboljšanje dobrega počutja državljanov v vseh vidikih mestnega življenja in spreminjajo naš način krmarjenja po urbanem okolju. Predstavljajte si mesto, kjer je razočaranje obtičanja v prometnih zastojih oddaljen spomin, kjer neskončno iskanje parkirnega mesta postane zastarelo in kjer je poraba energije optimizirana, ne zapravljena. Takšna mesta niso več utopična vizija, ampak oprijemljiva realnost, kjer uvedba najsodobnejših rešitev obljublja preoblikovanje naših urbanih izkušenj. Prizadevanje za trajnost je ključni vidik pametnih mest s pobudami, ki segajo od omejevanja emisij toplogrednih plinov do spodbujanja sodelovanja državljanov v programih recikliranja. Integracija sončnih kolektorjev v urbano pokrajino na novo opredeljuje način izkoriščanja energije, zaradi česar je bolj dostopna in okolju prijazna. Tudi pojem dostavnih storitev z droni je prešel iz znanstvene fantastike v resničnost. Več kot zgolj koncepti, več kot polovica inovativnih rešitev za pametna mesta se že aktivno uporablja v večjih metropolitanskih območjih po vsem svetu in se še naprej razvijajo. Ker tehnologija še naprej napreduje, postajajo obljube pametnih mest vse bolj uresničljive, saj ponujajo potencial za bolj učinkovit, trajnosten in povezan urbani obstoj za vse.
Ključne besede: pametna mesta in skupnosti, pametno mesto, recikliranje, nadzor odpadkov, pametno parkirišče
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (782,32 KB)

2.
Problematika ravnanja s plastično embalažo iz kmetijske dejavnosti
Sara Fačeti, 2023, magistrsko delo

Opis: Naraščajoča uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo predstavlja vedno večji problem v vseh panogah. S to težavo se srečuje tudi kmetijstvo. Zbiranje tovrstnih plastičnih odpadkov v kmetijstvu je le v redko kateri državi urejeno. Takšen primer je uporaba folije za silažo (angl. agro-stretch foil), ki je v zadnjih letih postala zelo razširjena. Kmetijske plastične odpadke uvrščamo med nekomunalne odpadke, za katere je odgovoren poskrbeti povzročitelj sam. Nikakor ne smemo dopuščati, da zaradi neurejenega sistema zbiranja odpadkov in zaradi malomarnosti takšni odpadki končajo na divjih odlagališčih ali pa se prosto sežgejo v naravi. Takšno početje ima velik negativen okoljski vpliv. Neurejeno zbiranje tovrstnih kmetijskih odpadkov je dolga leta povzročalo težavo po vsem svetu. Tudi v Sloveniji se je predvsem v preteklosti veliko ljudi odločilo za napačno odstranjevanje teh odpadkov. Kljub negativnemu okoljskemu vplivu, ki ga ima kmetijska folija, je ta tudi izrednega pomena za razvoj kmetijstva. Zato je potrebno slediti drugi prioriteti hierarhije ravnanja z odpadki, ki narekuje recikliranje odpadkov v čim večji meri. Na podlagi dveh intervjujev smo izvedeli, da se vzpostavlja nov slovenski model zbiranja kmetijske folije EIP Recikel. Model zbiranja deluje na principu win-win sheme, s katero ustvari krog med odpadno in novo kmetijsko folijo. Model je na ta način ekonomsko zanimiv kmetovalcem in hkrati okoljsko učinkovit, zato ga ocenjujemo kot uspešnega.
Ključne besede: kmetijska plastika, krožno gospodarstvo, kmetijska folija, recikliranje, shema zbiranja odpadkov.
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 170; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Hidrotermično uplinjanje lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Chiara Železnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije. V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 290; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

4.
Analiza učinkov ločenega zbiranja odpadkov v občini Mengeš
Matic Osolnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes je ravnanje z odpadki v svetu zelo aktualna tema. Slovenija je že pred časom uvedla obvezno ločeno zbiranje odpadkov in ker je od te uvedbe minilo že kar nekaj časa, smo se odločili, da bomo v diplomski nalogi raziskali ozaveščenost o ločevanju odpadkov občank in občanov v občini Mengeš. Do rezultatov raziskave smo v diplomski nalogi prišli s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih izvajali v fizični obliki med občankami in občani občine Mengeš. Anketni vprašalnik je sestavljen iz devetih vprašanj zaprtega tipa, od katerih je večina sestavljena iz pet stopenjske lestvice odgovorov. Analiza anketnega vprašalnika je pokazala, da so občanke in občani občine Mengeš z ločenim zbiranjem odpadkov dobro seznanjeni. Rezultate anketnih vprašanj smo analizirali z opisno statistiko, grafe pa kreirali z orodjem Microsoft Excel. Vsak od nas ima možnost, da odpadke ločuje. S tem zmanjšujemo škodljive vplive na naš planet in skrbimo, da bomo imeli mi in generacije, ki prihajajo za nami, čisto in zdravo okolje.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, ločeno zbiranje odpadkov, ogljični odtis, krožno gospodarstvo
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 7087; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Kompostiranje tekstilnih materialov
Polona Korošec, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Ključne besede: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1659; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
7.
Problematika ločevanja odpadkov v Ljubljani : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Jan Pavšič, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati problematiko ločevanja odpadkov v Mestni občini Ljubljana in preučiti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov. Ločevanje odpadkov postaja vedno bolj pomembno, saj mora človeštvo z izčrpavanjem neobnovljivih naravnih virov, vire surovin iskati prav v odpadkih. Z ločevanjem odpadkov, tako podaljšujemo življenjsko dobo surovinam in ohranjamo naš planet čistejši tudi za prihodnje rodove. Z zavedanjem pomembnosti ločevanja odpadkov je ločevanje odpadkov postalo pravno obvezujoče ravnanje v vseh slovenskih gospodinjstvih. Poleg državnih zakonov, ločevanje odpadkov po posameznih občinah urejajo tudi občinski odloki o ravnanju z odpadki. V Mestni občini Ljubljana tako predpisana globa za fizične osebe, ki nepravilno ali pa sploh ne ločujejo odpadkov, znaša do 800 evrov. S pomočjo anketnega vprašalnika sem zbral podatke o navadah občank in občanov Mestne občine Ljubljana pri ločevanja odpadkov v njihovih gospodinjstvih, kot tudi delež tistih, katerih navade pri ločevanju odpadkov so že bile preverjene s strani inšpekcijske službe. Ugotovil sem, da med anketiranci vlada visoka stopnja ozaveščenosti o pomembnosti pravilnega načina ločevanja odpadkov, še vedno pa jih le razmeroma majhen del ločuje vse vrste odpadkov. Med vsemi anketiranimi pa je le en prejel opomin zaradi nepravilnega ločevanja odpadkov. To nakazuje na prisotnost problematike na področju ločevanja odpadkov in na slabo in premalo pogosto delo službe, ki se ukvarja z nadzorom nad pravilnim ločevanjem odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Da pa vendarle ni vse tako slabo, kažejo statistični podatki Evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija proizvede najmanj odpadkov v kilogramih na državljana v Evropi in dobršen del proizvedenih odpadkov tudi reciklira. Žal pa v Sloveniji še vedno prevelik delež odpadkov konča na deponijah, kar nas ne uvršča med razvite države na področju ravnanja z odpadki.
Ključne besede: odpadki, ločevanje odpadkov, recikliranje, nadzor, globe, Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2282; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

8.
SODOBNI TRENDI PREDELAVE BETONSKIH ODPADKOV
Mitja Slavinec, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno manjših zalog naravnih virov surovin se človeštvo vsak dan srečuje z vse večjim pomanjkanjem. Zaradi te omejenosti naravnih virov smo primorani, da v vedno večji meri razmišljamo o njihovem varčevanju. Varčevanje nas tako usmerja, da povečamo pozornost recikliranju odpadkov, da odpadki lahko ponovno postanejo koristen izdelek za nadaljnjo uporabo v našem življenju. Razmišljanje o odpadkih se v današnjem času prav tako nanaša na gradbeni sektor. Gradbeni odpadki predstavljajo možnost, da z njihovim recikliranjem dosežemo njihovo ponovno uporabo pri gradnji gradbenih objektov. Reciklirani betonski odpadki se kot gradbeni material ponovno uporabljajo v različne namene, kot npr. pri gradnji protihrupnih nasipov, zasipih jarkov ter pri utrditvi in izboljšanju temeljnih tal. Diplomska naloga opisuje postopke, kako se na primeru predelovalnice predelujejo betonski gradbeni odpadki ter v katerih primerih so tako reciklirani materiali uporabni v praksi. Narejena je še stroškovna analiza predelave betonskih odpadkov.
Ključne besede: beton, lahki beton, betonski odpadki, zakonodaja, recikliranje betonskih odpadkov
Objavljeno v DKUM: 13.03.2013; Ogledov: 2173; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

9.
VARSTVO OKOLJA, OKOLJSKI VIDIKI IN EKOLOŠKA ZAŠČITA - PROBLEM LOČEVANJA ODPADKOV PO GOSPODINJSTVIH V OBČINI KRŠKO
Mateja Hosta, 2012, diplomsko delo

Opis: Odpadki so naši vsakdanji spremljevalci. Žal je tako, da se jih ne moremo ogniti, človek pa jih proizvede iz leta v leto več. Komunalna podjetja želijo zmanjšati količino odpadkov na odlagališčih, zato gospodinjstva naprošajo in spodbujajo k ločevanju odpadkov. V diplomski nalogi smo opredelili vrste odpadkov ter si pogledali pravilno razporeditev odpadkov po zabojnikih na ekoloških otokih. Nadaljevali smo s pomenom recikliranja odpadkov ter podrobneje predstavili Komunalno podjetje Kostak, ki je odgovorno za odvoz odpadkov v občini Krško, hkrati pa si pogledali tudi Zbirni center Spodnji Stari Grad in njihovo sortirno linijo odpadkov. Proti koncu diplomske naloge je sledila analiza ankete, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri so prebivalci Krškega vestni pri ločevanju odpadkov ter ovrednotiti postavljene teze. Ugotovili smo, da se ločevanja odpadkov v občini Krško poslužuje čedalje več gospodinjstev, obenem pa smo navedli tudi nekatere predloge, ki bi to stopnjo ločevanja še povečali.
Ključne besede: okolje, odpadki, ločevanje odpadkov, ekološki otok, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2012; Ogledov: 3015; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1008,19 KB)

10.
Uvajanje sistema ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na njihovem izvoru : diplomsko delo
Andrej Žohar, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je uvesti sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. Pri tem smo v začetku diplomskega dela raziskali zakonodajno področje, v okviru katerega moramo delovati in cilje, ki jih moramo v prihodnjih letih doseči na področju ravnanja z odpadki, da doseţemo standarde postavljene iz strani Evropske unije. Da je omenjeno področje izrazito problematično, je bilo mnenje računskega sodišča, kar je sluţilo kot odskočna deska za razvoj naše hipoteze in prikaz problema. Za uspešno reševanje problematike smo se obrnili na izkušnje in prakse drugih Evropskih drţav, ki na področju ločenega zbiranja odpadkov dosegajo nadpovprečne rezultate. V Sloveniji pa smo se po najprej obrnili na sluţbe ravnanja z odpadki ter z njimi opravili kratek intervju in nato podali naše predloge in rešitve za sistem ločenega zbiranja odpadkov.
Ključne besede: ločeno zbiranje odpadkov, ravnanje z odpadki, recikliranje, komunalni odpadki
Objavljeno v DKUM: 05.05.2011; Ogledov: 2146; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici