| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava sežiga in sosežiga v tehnološkem, ekonomskem in ekološkem smislu
Saša Tkalčec, 2021, magistrsko delo

Opis: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

2.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 115; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Implementacija petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri proizvodnji izdelkov na 3d tiskalniku
Lan Razinger Jagodic, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje uvedbe petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri 3D tiskanju. Opisali smo glavne procese pri izdelavi 3D tiskanega izdelka in kako ti vplivajo tudi na količino nastalega odpadka. Raziskali smo možnosti recikliranja nastalega odpadka in uporabe recikliranega materiala za 3D tiskanje. Ugotovljene so bile najboljše rešitve oz. pomembna dejstva, ki jih mora posameznik upoštevati, da lahko doseže čim manjši končni odpadek. Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki si jih mora posameznik postaviti, preden izdela izdelek. Z metodo raziskovanja so bile raziskane že poznane prakse izdeave recikliranega materiala za 3D tiskanje. Na podlagi primera dobre prakse ob projektu Precious Plastics so bile predstavljene možnosti za izdelavo izdelka iz recikliranega materiala od predelave odpadne plastike v material za 3D tiskanje do izdelave novega končnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da prav vsak, ki uporablja 3D tiskalnik, lahko tudi sodeluje v tem projektu in na določen način uspe zmanjšati svoj okoljski odtis. S tem ravna v sladu s cilji petstopenjske hirerahije ravnanja z odpadki. Tisti, ki bi se želeli z zadevo ukvarjati bolj resno, pa imajo na tem področju tudi možnost za zaslužek.
Ključne besede: 3D tiskanje, odpadki, recikliranje, ekologija
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

4.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Ključne besede: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 283; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Primerjava pirolize in kemijskega recikliranja plastenk iz polietilen tereftalata
Jerneja Potočnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Količina odpadkov narašča na globalni ravni in eden od načinov reševanja te okoljske problematike je recikliranje. Polimer polietilen tereftalat (PET) ima možnosti ponovne uporabe, iz njega lahko pridobimo kakovostne sekundarne produkte. Z mehanskim, kemijskim ali termičnim recikliranjem vrnemo PET v gospodarstvo in mu tako podaljšamo življenjski cikel. S postopkom nevtralne hidrolize ga lahko kemijsko recikliramo, tako da pridobimo primarne snovi polimera PET, to sta tereftalna kislina in etilenglikol. Rešitev recikliranja PET je tudi termični postopek piroliza, ki je obetavna alternativa in ki pretvori polimer v ogljikovodike. S spreminjanjem pogojev pri postopkih recikliranja lahko vplivamo na vrsto in količino recikliranega produkta. Plastenke PET je možno reciklirati z manjšimi vplivi na okolje, vendar je z ekonomskega stališča dražje.
Ključne besede: recikliranje PET, nevtralna hidroliza, piroliza
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
7.
Recikliranje vode iz laboratorija za trajnostno testiranje pralnih strojev
Teja Golčman, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučili rešitev za zmanjšanje porabe pitne vode v laboratoriju za trajnostno testiranje pralnih strojev, ki temelji na reciklaži odpadne vode, kar je ugodno tako z okoljskega kot ekonomskega vidika. V okviru eksperimentalnega dela smo izvedli mehansko filtracijo z adsorpcijo s štirimi različnimi filtrirnimi materiali (granulirano aktivno oglje – GAC, zeolit, silikat in montanit) in pri treh različnih pretokih (0,5 L/min, 1 L/min in 1,3 L/min). Z analizo fizikalno-kemijskih parametrov smo določili učinkovitost adsorpcijskih materialov za znižanje organskih onesnaževal in vpliv pretoka na učinkovitost čiščenja odpadne vode. Vzorce vode smo analizirali glede na specifične in nespecifične fizikalno-kemijske parametre (temperatura, pH vrednost, prevodnost, KPK, BPK5, TOC, tenzidi). Določili smo organoleptične lastnosti vode (vonj, barva) in mikrobno onesnaženje (skupno število aerobnih bakterij in gliv/plesni pri temperaturi 22 °C ter analizo ATP).
Ključne besede: recikliranje odpadne vode, ponovna uporaba, adsorpcija, GAC, UV dezinfekcija
Objavljeno: 12.02.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

8.
Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem delu
Urška Školnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark. V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi. Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo. Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

9.
Določitev najboljšega okoljskega izida za odpadni tekstilni poliestrski material
Lara Lizzi, 2019, diplomsko delo

Opis: S problematiko odpadkov se v današnjem času nenehno srečujemo, saj so odpadki zaradi neprimernega ravnanja z njimi postali eden izmed večjih okoljskih problemov. Za odpadne materiale je potrebno poiskati primerne okoljske rešitve. Namen diplomskega dela je bil poiskati najboljši okoljski izid za tekstilni odpadni poliestrski material. Metode dela: Podrobneje smo pregledali literaturo s področja odpadnega tekstilnega materiala, ponovne uporabe odpadnih materialov, recikliranja in uporabe tereftalne kisline. Uporabili smo strokovne članke in literaturo v slovenskem in angleškem jeziku. V eksperimentalnem delu smo izvedli test gorljivosti in test topnosti, kot kemijsko recikliranje smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo. Rezultati: V sklopu diplomskega dela smo izpolnili zadane cilje. S pomočjo hierarhije ravnanja z odpadki smo poiskali pozitivne in negativne lastnosti ravnanja s posameznimi odpadki. Nato smo za svoj vzorec določili najboljši okoljski izid. Izkazalo se je, da je kemijsko recikliranje najprimernejše, saj z njim pridobimo izdelek enake kakovosti kot predhodno recikliran material, hkrati pa gre tudi z okoljskega vidika za sprejemljiv način obdelave.
Ključne besede: Odpadki, tekstilni poliestrski material, kemijsko recikliranje, okoljski izid
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 329; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Razgradnja polietilenskih odpadkov v superkritični vodi
Anja Štrakl, 2019, diplomsko delo

Opis: Razgradnja odpadne embalaže je v današnjem času zelo aktualna tema, saj se delež komunalnih in industrijskih odpadkov iz dneva v dan povečuje. V zadnjem času so zato raziskave na področju alternativnih, okolju prijaznih metod recikliranja odpadkov zelo intenzivne. Polietilen (PE) predstavlja najbolj razširjeno plastiko na svetovni ravni, ki se nahaja predvsem v embalaži, kot so plastične vrečke, folije, plastenke, tudi v kozmetičnih izdelkih, prehrambeni industriji in energetiki. Sub- in superkritična voda je okolju prijazno topilo in odličen reakcijski medij za depolimerizacijo plastike v različne uporabne produkte. S tem namenom smo v diplomski nalogi proučevali razgradnjo odpadne barvne embalaže iz PE v superkritični vodi (SCW). Postopek smo izvajali v visokotlačnem, visokotemperaturnem šaržnem reaktorju, kjer smo odpadni barvni PE v razmerju z vodo 1/5 (g/mL) izpostavljali temperaturam 425 ºC in 450 °C v časovnih intervalih od 15 do 240 minut. Pri razgradnji odpadne barvne embalaže iz PE v SCW smo dobili štiri faze: oljno fazo ali vosek, vmesno, vodno ter plinsko fazo. Produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali z GC/MS metodo, v vodni fazi pa smo določevali totalni ogljik (TC). Ugotovili smo, da se odpadna barvna embalaža iz PE v SCW ni popolnoma razgradila pri temperaturi 425 ºC pri časih 15 in 30 minut. Nastala oljna faza je vsebovala veliko ogljikovodikov, kjer so pri nižjih temperaturah in krajših časih prevladovali dolgi ogljikovodiki, pri višjih temperaturah in daljših časih pa so se pojavljali aromatski ogljikovodiki. Plinska faza je vsebovala različne pline, predvsem alkane in alkene.
Ključne besede: odpadni polietilen, recikliranje, superkritična voda, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno: 22.07.2019; Ogledov: 581; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici