| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6
Patricija Bizjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.
Ključne besede: poliamid 6, kompozit, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, depolimerizacija v mravljični kislini
Objavljeno: 07.12.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Plastika - okoljski problem 21. stoletja
Daša Poličnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Plastika je material, ki v sodobnem svetu zaseda položaje na skoraj vseh področjih našega življenja in posledično predstavlja problem 21. stoletja. Začela se je uporabljati proti koncu 18. stoletja zgolj za nekaj preprostih izdelkov, od 70 let prejšnjega stoletja je splošno uporabljena na vseh področjih. Zaradi svojih lastnosti je zelo priljubljena, saj je cenovno dostopna, lahka za oblikovanje in trpežna. Doslej je bilo na svetu proizvedene več kot 9,1 milijarde ton plastike. Najdemo jo v neštetih oblikah, izdelkih in embalažah, ki jih vsakodnevno uporabljamo in v večini dokaj hitro zavržemo. Izdelek, ki je v uporabi le nekaj minut, leži v okolju, ko ga zavržemo, več sto let. Poleg vseh lastnosti, zaradi katerih je priljubljena, moramo omeniti tudi njeno negativno lastnost, in sicer nerazgradljivost. Plastika je material, ki v okolju nikoli ne izgine oziroma se ne razgradi povsem. Proces razgradnje traja več desetletij ali stoletij, zato se plastika v okolju kopiči, vendar tudi po tej dobi ne izgine, temveč le razpade na manjše delce, imenovane mikroplastika, ki zaradi svoje majhnosti najde pot v vodo, hrano in posledično v živa bitja. Plastika tako neposredno vpliva na življenje in zdravje živali ter ljudi. Ne glede na to proizvodnja le-te še vedno narašča. Rešitev, da bi bilo v okolju manj proizvedene in odpadne plastike, bi bila najprej večja stopnja recikliranja, ki trenutno ne presega 30 %. Veliko spremembo bi naredili tudi, če bi industrija za izdelovanje izdelkov, ki so sedaj plastični, poskušala uporabiti druge materiale, ki so okolju prijaznejši. Prav tako je zelo pomembno zavedanje o nujnosti ukrepanja vsakega posameznika. Z manjšo uporabo plastičnih izdelkov bi se posledično zmanjšala tudi proizvodnja plastike in na koncu tudi število odpadne plastike.
Ključne besede: diplomske naloge, plastika, plastični odpadki, onesnaževanje, razgradnja, recikliranje
Objavljeno: 12.11.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (807,74 KB)

3.
Recikliranje odpadnih kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni
Andreja Turk, 2021, magistrsko delo

Opis: Z razvojem tehnologije se veča potreba po kompozitnih materialih, saj jih odlikuje njihova visoka trdnost, togost in majhna teža. Kompozitne materiale pa ni enostavno reciklirati, zato je pomembno, da se nenehno išče rešitve kako preprečiti odlaganje odsluženih kompozitnih materialov na odlagališčih. Namen magistrskega dela je recikliranje treh različnih odpadnih kompozitov ojačanih s steklenimi vlakni, s postopkom pirolize z in brez dodatka katalizatorja. Delo je zajemalo izvajanje postopka termične in katalitične pirolize, čiščenje izpadlih vlaken, čiščenje trdnega ostanka z oksidacijo, gravimetrično analizo nastalih produktov in karakterizacijo trdnih in tekočih produktov z IR spektroskopijo. Ugotovili smo, da je dodatek katalizatorja vzorcu 2 zvišal temperaturo in skrajšal čas reakcije. Za namen pridobivanja tekočega produkta je najbolj primeren vzorec 1, saj smo za le-tega z istimi pogoji pridobili največ tekočega produkta. Za namen pridobivanja trdnega ostanka pa je najbolj primeren vzorec 2, saj smo z njim pridobili najboljše rezultate. Dodatek katalizatorja ni povečal nastanka tekočega produkta, saj so deleži kataliziranih TP najmanjši.
Ključne besede: termična piroliza, katalitična piroliza, kompozitni materiali ojačani s steklenimi vlakni, steklena vlakna, recikliranje, zeolit
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

4.
Uporaba pod- in nadkritične vode za predelavo odpadne plastike
Maja Čolnik, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava kemijsko razgradnjo najpogosteje uporabljenih plastičnih odpadkov z uporabo pod- in nadkritične vode v uporabne produkte. Doktorsko disertacijo smo razdelili na tri dele. V prvem delu doktorske disertacije smo izvedli hidrotermično razgradnjo brezbarvnih in barvnih odpadnih PET plastenk. Poskuse smo izvajali v visokotemperaturnem in visokotlačnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250-400 °C in reakcijskem času od 1-30 minut. Pri hidrolizi PET odpadkov so nastali primarni in sekundarni produkti. Glavni produkt razgradnje je bila TPA, ki smo jo po reakciji prečistili in določili izkoristek reakcije. Ugotovili smo, da pri 300 °C in 30 min v podkritični vodi dobimo najvišje izkoristke TPA iz brezbarvnih (90,0 ± 0,4% ) kot tudi iz barvnih (85,0 ± 0,2%) PET odpadnih plastenk. Čistote nastalih TPA smo analizirali s pomočjo HPLC, FTIR in TGA/DSC metod in ugotovili, da so njihove čistote zelo visoke in znašajo med 93-98%. Tekom reakcije so nastajali sekundarni produkti, kot so benzojska kislina, 1,4-dioksan, acetaldehid, IPA in CO2. S pomočjo analiziranih komponent v vodni in plinski fazi smo predpostavili mehanizem razgradnje PET odpadkov. Ocenili smo ekonomski in okoljski vpliv hidrotermične razgradnje PET. Ugotovili smo, da če bi povečali laboratorijski proces na industrijsko merilo, bi na letni ravni dosegli dobiček od prodaje TPA in bi znašal okrog 81 000 €. Pri tem bi kemijsko degradirali skoraj 1400 ton PET odpadkov. Okoljsko analizo hidrotermične razgradnje PET smo izvedli s pomočjo programske opreme OpenLCA in bazo podatkov Ecoinvent 3.6. Ugotovili smo, da so k splošnemu obremenjevanju okolja največ prispevale kategorije morska ekotoksičnost, globalno segrevanje in toksičnost za ljudi. Prav tako smo tekom študije o razgradnji PET odpadkov v podkritični vodi predstavili tudi kinetiko razgradnje kot ireverzibilno zaporedno reakcijo, kjer smo določili, da so reakcije za vse razgradne produkte 1.reda. V drugem delu doktorske disertacije smo v nadkritični vodi degradirali poliolefine (PE in PP). Študirali smo razgradnjo PE in PP odpadne plastike ter za primerjavo degradirali še osnovni LDPE. Prav tako smo spremljali vpliv katalizatorja ocetne kisline na potek, razgradnjo in sestavo nastalih produktov. Eksperimente smo izvajali od 380 °C do 450 °C. Tekom razgradnje so v primeru PP in PE odpadkov nastale štiri faze oljna, plinska, vodna in trdna, med tem ko so v primeru osnovnega LDPE nastale le tri faze. Trdni preostanek pri PP in PE odpadkih smo pripisali razpadu aditivov. Metodo za določevanje lahkih ogljikovodikov in CO2 v plinski mešanici smo tudi razvili in validirali. Plinska faza je vsebovala lahke ogljikovodike (C1 do C6) in CO2, medtem ko oljno fazo po večini sestavljajo nasičeni in nenasičeni alifatski ogljikovodiki, aliciklični ogljikovodiki, aromatski ogljikovodiki in alkoholi. V primeru dodatka ocetne kisline smo ugotovili rahlo povišanje nastanka metana in CO2 v nastali plinski mešanici, zaradi razgradnje ocetne kisline v nadkritični vodi. Z višanjem reakcijskih pogojev je nastajalo manj oljne in več plinske faze. Na osnovi pridobljenih podatkov smo predstavili možen mehanizem razgradnje PP in PE v nadkritični vodi. V tretjem delu doktorske disertacije smo študirali razgradnjo PVC odpadkov v nadkritični vodi pri temperaturi od 400-425 °C in časih od 30-60 min. Ugotovili smo, da PVC odpadki razpadejo na oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Maso kloridnih ionov v vodni fazi smo določili s pomočjo titracijske metode. Pri 400 °C in 30 min smo dobili najvišji izkoristek. Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo določili s pomočjo GC/MS metode. Ugotovili smo, da oljna faza podobno kot pri PE ali PP v glavnem vsebuje nasičene in nenasičene alifatske ogljikovodike, aliciklične ogljikovodike, aromatske ogljikovodike in alkohole. V primeru PVC plastike, pa smo v oljni fazi zasledili še halogenirane ogljikovodike (kloroalkane). Plinska faza je vsebovala le lahke ogljikovodike in CO2.
Ključne besede: Pod- in nadkritična voda, odpadna plastika, kemijsko recikliranje, polietilen tereftalat, polietilen, polipropilen, polivinilklorid, kinetika, tereftalna kislina, benzojska kislina, acetaldehid, 1, 4- dioksan, izoftalna kislina, plini, ogljikovodiki, surovo olje, gorivo
Objavljeno: 11.06.2021; Ogledov: 308; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

5.
Analiza problematike ravnanja z odpadki v sloveniji
Sandra Janžekovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni razvoj prinaša vsak dan več novih iznajdb in pridobitev, na žalost pa tudi vsak dan več odpadkov in bolj onesnaženo okolje. V boju proti zmanjševanju nastajanja odpadkov je vse več posameznikov in organizacij, ki delujejo v okviru okoljske politike in se trudijo izboljšati naravne razmere. Velik problem onesnaževanja okolja predstavljajo odpadki in v želji po zmanjšanju le-teh smo se jih odločili raziskati v diplomskem delu. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu bomo raziskali ključne pojme, ki pripeljejo do nastalih odpadkov. Najprej bomo pogledali kakšni so človekovi vplivi na ekološko krizo, potem se bomo osredotočili na okoljsko politiko in definirali kaj pravzaprav ta pojem pomeni, kako se okoljska politika izvaja in katere zahteve mora izpolnjevati. Opisali bomo še zeleno gospodarstvo in v sklopu tega opisali strategijo razvoja zelenega gospodarstva v Sloveniji, nato bomo opredelili še trajnostni razvoj. Velik del teorije bo zavzelo opisovanje odpadkov. Razčlenili bomo kaj pomeni pojem odpadki, katere odpadke ločimo glede na vir nastajanja, kako ravnati z odpadki in kaj moramo pri ravnanju z odpadki upoštevati. V teoretičnem delu bomo ugotavljali kakšno je dejansko stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji v obdobju med leti 2014 in 2018. S pomočjo spletne strani SURS bomo pregledali koliko odpadkov je v teh petih letih v Sloveniji nastalo, koliko jih je nastalo iz gospodinjstev in koliko iz gospodarskih dejavnosti. Nadalje bomo pogledali kaj se je z njimi dogajalo oz. kako so z njimi ravnali. Pogledali bomo le par načinov ravnanja z odpadki, ki so najbolj pogosti in zato želimo o njih kar čim več izvedeti.
Ključne besede: okoljska politika, odpadki, recikliranje, kompostiranje, sežiganje, odlaganje
Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Ravnanje s plastičnimi odpadki v sistemu krožnega gospodarstva
Emina Barlović, 2021, magistrsko delo

Opis: Po svetu in v Evropi se povečuje proizvodnja plastike, posledica česar je povečevanje nastajanja plastičnih odpadkov. Plastični odpadki najpogosteje končajo na odlagališčih ali odvrženi v okolje, kar škodljivo vpliva tako na ljudi kot okolje. Da bi se odpadki v krožnem gospodarstvu izkoristili v kar največji meri, si prizadevajo za njihovo ponovno uporabo in recikliranje. Recikliranje je v veliki meri odvisno od sestave plastičnih odpadkov in ima pogosto določene pomanjkljivosti, zato je trenutno najboljša rešitev ena od oblik energetske predelave. V tem delu so predstavljene prednosti in slabosti predelave plastičnih odpadkov ter možne rešitve, primerjan je sedanji način predelave plastičnih odpadkov v Republiki Hrvaški in Republiki Sloveniji in izbran tehnološki predlog za predelavo plastičnih odpadkov.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, plastični odpadki, recikliranje, energetska predelava
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Primerjava sežiga in sosežiga v tehnološkem, ekonomskem in ekološkem smislu
Saša Tkalčec, 2021, magistrsko delo

Opis: Z izboljšanjem tehnologije so se skozi leta razvili različni načini odstranjevanja in obdelave odpadkov. Danes je recikliranje najboljša metoda obdelave, ki omogoča ponovno uporabo odpadnih snovi. Vendar vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se pogosto sežigajo ali sosežigajo, s čimer se ustvarjata električna energija in toplota. V pričujočem delu so predstavljene tehnologije sežiga in sosežiga, njihove pozitivne in negativne strani ter primerjava dejanskih podatkov o emisijah dimnih plinov, trdnih ostankih, ki nastanejo kot rezultat sežiga in sosežiga ter ekonomski vpogled v postopek in infrastrukturo obrata. V delu so predstavljene tudi količine energije, ki seporabi oz. proizvede med postopkom sežiga.
Ključne besede: odpadki, recikliranje, sežig, sosežig
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

8.
Proučevanje ustreznih pristopov recikliranja tekstilnih odpadkov - piroliza in hidroliza
Nina Tratnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika tekstilna proizvodnja ima za posledico vse večjo akumulacijo tekstilnega odpada in zaskrbljujoče okoljske probleme. Prav zaradi omenjene problematike so zelo pomembne študije na področju recikliranja in ponovne uporabe tekstilnega odpada. Namen tega magistrskega dela je bil proučiti ustrezne pristope recikliranja odpadnih sintetičnih in naravnih vlaken. V magistrskem delu smo se osredotočili na terciarno kategorijo recikliranja odpadnega polietilen tereftalata (PET), celuloze, njune mešanice in volne. V prvem delu smo izvedli nevtralno in alkalno hidrolizo sintetičnih vlaken – obarvan ter neobarvan PET. V drugem delu pa smo preverili, ali je termična razgradnja – piroliza kot metoda recikliranja primerna tako za sintetična kot tudi za naravna vlakna. Ugotovili smo, da je za recikliranje odpadnih sintetičnih vlaken najprimernejša 30 minutna alkalna hidroliza, ki poteka pri 250 °C in 40 barih. Za naravna vlakna, kot sta celuloza in volna, pa je primernejša piroliza. Pri termični razgradnji celuloze smo dobili več tekočega produkta kot pri termični razgradnji volne.
Ključne besede: recikliranje, tekstilni odpadki, piroliza, hidroliza, razgradni produkti
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 297; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

9.
Implementacija petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri proizvodnji izdelkov na 3d tiskalniku
Lan Razinger Jagodic, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje uvedbe petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki pri 3D tiskanju. Opisali smo glavne procese pri izdelavi 3D tiskanega izdelka in kako ti vplivajo tudi na količino nastalega odpadka. Raziskali smo možnosti recikliranja nastalega odpadka in uporabe recikliranega materiala za 3D tiskanje. Ugotovljene so bile najboljše rešitve oz. pomembna dejstva, ki jih mora posameznik upoštevati, da lahko doseže čim manjši končni odpadek. Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki si jih mora posameznik postaviti, preden izdela izdelek. Z metodo raziskovanja so bile raziskane že poznane prakse izdeave recikliranega materiala za 3D tiskanje. Na podlagi primera dobre prakse ob projektu Precious Plastics so bile predstavljene možnosti za izdelavo izdelka iz recikliranega materiala od predelave odpadne plastike v material za 3D tiskanje do izdelave novega končnega izdelka. Ugotovljeno je bilo, da prav vsak, ki uporablja 3D tiskalnik, lahko tudi sodeluje v tem projektu in na določen način uspe zmanjšati svoj okoljski odtis. S tem ravna v sladu s cilji petstopenjske hirerahije ravnanja z odpadki. Tisti, ki bi se želeli z zadevo ukvarjati bolj resno, pa imajo na tem področju tudi možnost za zaslužek.
Ključne besede: 3D tiskanje, odpadki, recikliranje, ekologija
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 229; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

10.
Plastika v krožnem gospodarstvu v Evropski uniji: vzpostavljanje pravnega in političnega okvira za urejanje plastike
Iva Drvarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Ključne besede: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Objavljeno: 11.09.2020; Ogledov: 535; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici