| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 105
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Kemijsko recikliranje PLA plastičnih odpadkov s hidrotermičnimi postopki
Ema Šušteršič, 2024, master's thesis

Abstract: Polimlečna kislina oz. PLA je popolnoma biološko razgradljiv polimer, ki velja za enega najbolj obetavnih polimerov na biološki osnovi in predstavlja odlično alternativo plastiki na osnovi nafte. Njen osnovni gradnik je mlečna kislina, ki nastane s fermentacijo sladkorjev pridobljenih iz obnovljivih virov. Namen magistrske naloge je bil preučiti recikliranje odpadne plastike iz PLA z uporabo podkritične vode, ki predstavlja zeleno in perspektivno tehnologijo. Preučili smo pridobitev tako glavnih (monomer PLA- mlečna kislina) kot tudi sekundarnih produktov (različne organske kisline). Eksperimente smo izvajali z dvema različnima materialoma PLA, in sicer osnovno PLA in odpadno PLA pri različnih temperaturah (180, 200, 250 in 300 °C), različnih reakcijskih časih (10, 20, 30 in 60 min) in v različnih atmosferah (dušik in zrak). Po reakciji razgradnje smo kot produkt dobili tri faze (trdno, vodno in plinasto fazo). V vseh primerih smo najvišje izkoristke dosegli v vodni fazi, medtem ko so se izkoristki trdne faze z zviševanjem temperature in reakcijskega časa, tekom reakcije razgradnje zniževali, izkoristki plinov pa naraščali. Glavni produkt razgradnje PLA je mlečna kislina, ki smo jo analizirali s HPLC metodo. Optimalni pogoji za pridobitev najvišje koncentracije mlečne kisline pri razgradnji osnovne PLA smo dosegli pri 250 °C in 30 min in je v zračni atmosferi znašala 43,6 mg/mL (87,2 %), medtem ko smo v dušikovi atmosferi pridobili malenkost nižjo koncentracijo mlečne kisline in sicer 43,4 mg/mL (86,6 %). Pri razgradnji odpadne PLA smo v vodni fazi zasledili nižje koncentracije mlečne kisline, saj odpadna PLA vsebuje tudi primesi in aditive, ki po reakciji ostanejo v trdnem ostanku. V vodni fazi smo v manjših koncentracijah pridobili tudi ocetno, mravljično, akrilno, oksalno in propanojsko kislino. Pri povišani temperaturi (300 °C) pa se mlečna kislina in sekundarni produkti pričnejo razgrajevati v pline. Vodni fazi smo določili tudi vsebnost totalnega ogljika (TC). Najvišjo koncentracijo TC smo določili pri razgradnji osnovne PLA (24,9 mg/mL) pri 250 °C in 30 min v zračni atmosferi . Na koncu smo s pomočjo FTIR analize okarakterizirali še trdni preostanek, ki je nastal po reakciji.
Keywords: bioplastika, polimlečna kislina (PLA), mlečna kislina, recikliranje, hidrotermična razgradnja, podkritična voda
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 57; Downloads: 6
.pdf Full text (3,70 MB)

2.
Smart cities & communities: primer implementacije managementa odpadkov in pametnega parkiranja v mestu Celje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Philipp Kukhilava, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V naši hitro razvijajoči se tehnološki pokrajini se je koncept pametnih mest in skupnosti pojavil kot svetilnik inovacij in napredka. Ta urbana okolja so zasnovana tako, da prebivalcem ponujajo neprimerljivo kakovost življenja, ki jo zaznamujejo udobje, časovna učinkovitost, varčevanje z viri in poenostavljene dnevne rutine. Pametna mesta izkoriščajo digitalne tehnologije za izboljšanje dobrega počutja državljanov v vseh vidikih mestnega življenja in spreminjajo naš način krmarjenja po urbanem okolju. Predstavljajte si mesto, kjer je razočaranje obtičanja v prometnih zastojih oddaljen spomin, kjer neskončno iskanje parkirnega mesta postane zastarelo in kjer je poraba energije optimizirana, ne zapravljena. Takšna mesta niso več utopična vizija, ampak oprijemljiva realnost, kjer uvedba najsodobnejših rešitev obljublja preoblikovanje naših urbanih izkušenj. Prizadevanje za trajnost je ključni vidik pametnih mest s pobudami, ki segajo od omejevanja emisij toplogrednih plinov do spodbujanja sodelovanja državljanov v programih recikliranja. Integracija sončnih kolektorjev v urbano pokrajino na novo opredeljuje način izkoriščanja energije, zaradi česar je bolj dostopna in okolju prijazna. Tudi pojem dostavnih storitev z droni je prešel iz znanstvene fantastike v resničnost. Več kot zgolj koncepti, več kot polovica inovativnih rešitev za pametna mesta se že aktivno uporablja v večjih metropolitanskih območjih po vsem svetu in se še naprej razvijajo. Ker tehnologija še naprej napreduje, postajajo obljube pametnih mest vse bolj uresničljive, saj ponujajo potencial za bolj učinkovit, trajnosten in povezan urbani obstoj za vse.
Keywords: pametna mesta in skupnosti, pametno mesto, recikliranje, nadzor odpadkov, pametno parkirišče
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 171; Downloads: 6
.pdf Full text (782,32 KB)

3.
Problematika ravnanja s plastično embalažo iz kmetijske dejavnosti
Sara Fačeti, 2023, master's thesis

Abstract: Naraščajoča uporaba plastičnih izdelkov za enkratno uporabo predstavlja vedno večji problem v vseh panogah. S to težavo se srečuje tudi kmetijstvo. Zbiranje tovrstnih plastičnih odpadkov v kmetijstvu je le v redko kateri državi urejeno. Takšen primer je uporaba folije za silažo (angl. agro-stretch foil), ki je v zadnjih letih postala zelo razširjena. Kmetijske plastične odpadke uvrščamo med nekomunalne odpadke, za katere je odgovoren poskrbeti povzročitelj sam. Nikakor ne smemo dopuščati, da zaradi neurejenega sistema zbiranja odpadkov in zaradi malomarnosti takšni odpadki končajo na divjih odlagališčih ali pa se prosto sežgejo v naravi. Takšno početje ima velik negativen okoljski vpliv. Neurejeno zbiranje tovrstnih kmetijskih odpadkov je dolga leta povzročalo težavo po vsem svetu. Tudi v Sloveniji se je predvsem v preteklosti veliko ljudi odločilo za napačno odstranjevanje teh odpadkov. Kljub negativnemu okoljskemu vplivu, ki ga ima kmetijska folija, je ta tudi izrednega pomena za razvoj kmetijstva. Zato je potrebno slediti drugi prioriteti hierarhije ravnanja z odpadki, ki narekuje recikliranje odpadkov v čim večji meri. Na podlagi dveh intervjujev smo izvedeli, da se vzpostavlja nov slovenski model zbiranja kmetijske folije EIP Recikel. Model zbiranja deluje na principu win-win sheme, s katero ustvari krog med odpadno in novo kmetijsko folijo. Model je na ta način ekonomsko zanimiv kmetovalcem in hkrati okoljsko učinkovit, zato ga ocenjujemo kot uspešnega.
Keywords: kmetijska plastika, krožno gospodarstvo, kmetijska folija, recikliranje, shema zbiranja odpadkov.
Published in DKUM: 12.02.2024; Views: 185; Downloads: 40
.pdf Full text (1,93 MB)
This document has many files! More...

4.
Vpliv predobdelave PA tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje
Laura Berglez, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge, je ugotoviti vpliv predobdelave poliamidnega materiala iz tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje. Razgradnja je potekala z nevtralno hidrolizo, pri čemer smo želeli v rezultatu čim večjo prisotnost monomera ε – kaprolaktam. Uporabili smo vzorce, ki so bili obarvani v svetlih in temnih tonih ter surovi ne-obarvan odpad poliamidne preje. Obarvane vzorce smo pred razgradnjo razbarvali in nato ročno oprali z neionskim pralnim sredstvom (NPS). Surove vzorce smo oprali ročno in industrijsko, prav tako z NPS. Po končani razgradnji smo vzorec ločili na tekočo in trdno fazo ter izvedli analize s FTIR spektroskopijo in LC-MC kromatografijo, da smo videli katera vrsta predobdelave je bila najučinkovitejša pri pridobitvi čim več tekoče faze v rezultatu in čim višjega absolutnega deleža monomera. Najvišji delež monomera je bil pri vzorcu temno obarvane preje, ki smo jo dvakrat razbarvali in nato ročno oprali z NPS in pri surovem vzorcu, ročno opranem in razgrajenem na reaktorju, ki stabilno vzdržuje pogoje razgradnje.
Keywords: poliamid 6, nevtralna hidroliza, tekstilni odpad, recikliranje
Published in DKUM: 02.10.2023; Views: 246; Downloads: 0
.pdf Full text (1,83 MB)

5.
Hidrotermično uplinjanje lignocelulozne biomase : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Chiara Železnik, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije. V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Keywords: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Published in DKUM: 13.09.2023; Views: 305; Downloads: 0
.pdf Full text (2,93 MB)

6.
Poznavanje alternativ plastične embalaže v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Tamara Slekovec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Plastična embalaža obstaja že vrsto let in je tesno povezana z življenjem ljudi. Plastična embalaža so izdelki, ki opravljajo funkcijo embalaže. Ne glede na svoje prednosti predstavlja vedno večji globalni problem zaradi svoje nerazgradljivosti. Zato je potrebno poiskati alternativne embalaže, ki so okolju in nam bolj prijazne in imajo potencial popolnoma nadomestiti plastično embalažo. Takšnih alternativ je vedno več, največji potencial pa imajo alternative, kot so embalaža iz bioplastike, gob, sladkornega trsa, trave in mlečnih beljakovin. V diplomskem delu smo izvedli anketo, katere namen je bil ugotoviti, kako so ljudje seznanjeni o nevarnosti plastične embalaže in kako so seznanjeni o obstoječih alternativah.
Keywords: plastična embalaža, alternativna embalaža, recikliranje plastične embalaže, problematika plastične embalaže, embalaža iz bioplastike, embalaža iz gob, embalaža iz sladkornega trsa, embalaža iz trave, embalaža iz mlečnih beljakovin
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 316; Downloads: 32
.pdf Full text (4,23 MB)

7.
Long-term creep compliance of wood polymer composites: using untreated wood fibers as a filler in recycled and neat polypropylene matrix
Marko Bek, Alexandra Aulova, Klementina Pušnik Črešnar, Sebastjan Matkovič, Mitjan Kalin, Lidija Slemenik Perše, 2022, original scientific article

Abstract: Neat (NPP) and recycled (RPP) polypropylene matrix materials were used to prepare wood–polymer composites with untreated wood fibers up to 40 wt.%. Long-term creep properties obtained through the time-temperature superposition showed superior creep resistance of composites with NPP matrix. In part, this is attributed to their higher crystallinity and better interfacial adhesion caused by the formation of a transcrystalline layer. This difference resulted in up to 25% creep compliance reduction of composites with NPP matrix compared to composites with recycled (RPP) polypropylene matrix, which does not form a transcrystalline layer between the fibers and polymer matrix. Despite the overall inferior creep performance of composites with RPP matrix, from the 20 wt.% on, the creep compliance is comparable and even surpasses the creep performance of unfilled NPP matrix and can be a promising way to promote sustainability.
Keywords: lesno-polimerni kompoziti, lezenje, vzdržljivost, les, recikliranje, wood–polymer composites, creep, durability, wood, recycling
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 241; Downloads: 17
URL Link to full text
This document has many files! More...

8.
Analiza problematike kopičenja plastičnih odpadkov v času pandemije COVID-19
Jasna Kovačič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Plastika je del našega vsak dana. Najdemo jo lahko skoraj vse povsod. Uporablja se v gradbeništvu, robotiki, tekstilni industriji in v drugih industrijah. Prav zaradi svojih lastnosti in enostavne ter poceni obdelave je priljubljen material, ki se uporablja za različne namene. Ob pojavu epidemije COVID-19 je prišlo do ukrepov za omejevanje širjenja virusa. Med temi ukrepi so bili razkuževanje rok, nošenja plastičnih rokavic, nošenja obraznih mask, samotestiranje ... kjer je bila prisotna plastika. V času COVID-19 se je povečalo število plastičnih odpadkov, kar je obremenilo okolje. Kljub zbiranju in ločevanju odpadkov je del teh plastičnih odpadkov pristalo v naravi, kjer so prišli v stik z živalmi in rastlinami. Tako je plastika vstopila v našo prehransko verigo. V času epidemije se zmanjšala uporaba surove nafte, kar je uplivalo na zmanjšenje cen nove nastale plastike. Tako je reciklirana plastika bila dražja, kot novo nastala, kar je pritegnilo zanimanje kupcev. Tako je v obtok prišlo velike količine dodatne plastike.
Keywords: Plastični odpadki, COVID-19, recikliranje, sežigalnice, obrazne maske, mikroplastika, nanoplastika.
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 372; Downloads: 62
.pdf Full text (1,72 MB)

9.
Termogravimetrična, ultimativna in proksimativna analiza plastičnih materialov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Amadeja Prša, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje s plastiko je eden izmed najbolj perečih okoljskih problemov, saj za hitro naraščajočo proizvodnjo plastičnih izdelkov iz neobnovljivih materialov pretežno za enkratno uporabo, še ni ustreznih rešitev. Dandanes se proizvede približno 300 milijonov ton plastičnih odpadkov na dan, večina jih je proizvedenih iz kemikalij pridobljenih iz nafte, zemeljskega plina in premoga. Plastični izdelki za široko uporabo so proizvedeni iz materialov kot so polietilen tereftalat (PET), iz katerega pridobivajo plastenke za pijače, polietilen visoke gostote (HDPE), katerega običajno uporabijo za embalažo šamponov, detergentov in drugi. Plastične odpadke je mogoče zmanjšati z recikliranjem ter z uporabo plastike proizvedene iz bioloških virov, ki ima krajši čas razgradnje in ne vsebuje zdravju škodljivih kemikalij. Namen diplomske naloge je bil opraviti termogravimetrično, ultimativno in proksimativno analizo sedmih plastičnih materialov (PET, rPET, PET vlakna, HDPE, rHDPE, PLA in vlakna iz melaminske eterificirane smole – MER). V izbranih materialih smo določili vsebnost vlage, hlapnih snovi ter pepela in vsebnost fiksnega ogljika in posameznih elementov. Dodatno smo izvedli FTIR analizo, termogravimetrično analizo (TGA) in diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC). Rezultati kažejo, da se od vseh materialov najbolj razlikujejo plastični materiali iz vlaken (PET vlakna in MER vlakna) ter biomase (PLA), najbolj pa izstopa material MER. Predvsem po visoko izmerjeni količini dušika, kar smo opazili tudi pri FTIR spektru, ki se od ostalih zelo razlikuje zaradi vsebnosti amino skupin. Materiala PET in HDPE se od svojih recikliranih materialov razlikujeta v podobnih odstopanjih, na podlagi TGA/DSC in FTIR analize, do katerih pa je najverjetneje prišlo med samim postopkom recikliranja in dodatkom nečistoč. Proksimativna, ultimativna in FTIR analiza so pokazale, da sta si materiala PET vlakna in PLA zelo podobna, kar je razumljivo, saj gre za vlaknasta materiala, ki oba vsebujeta organske kisline.
Keywords: plastični materiali, recikliranje, materiali iz vlaken, termokemijske lastnosti, ultimativna in proksimativna analiza.
Published in DKUM: 16.09.2022; Views: 563; Downloads: 63
.pdf Full text (2,80 MB)

10.
Problematika odpadkov v Sloveniji s poudarkom na plastičnih odpadkih
Jan Černe, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Svetovni razvoj, želja po nenehni gospodarski rasti in potrošniška družba nam prinašajo vedno več novih izdelkov in s tem vsak dan več odpadkov. Namen zaključnega dela je, da seznanimo ljudi o problematiki odpadkov in plastičnih odpadkov v Sloveniji tako, da jim predstavimo to temo, ki je vedno bolj aktualna in novejša tema z vidika gospodarstva. V zaključnem delu smo preučili, kaj sploh je odpadek, ravnanje z odpadki, kako se delijo odpadki ter zakonodajo. Poseben del naloge smo posvetili plastičnim odpadkom, ki so zelo aktualna tema in povzroča veliko grožnjo ekosistemu. V raziskavi smo preučevali, kako se Slovenija spopada z ravnanjem z odpadki v primerjavi s povprečjem 27 evropskih držav in kako napreduje sama. Namen raziskave je, da vidimo, kje smo dobri in kje so najbolj potrebne izboljšave. Pri tem smo potrjevali pet zastavljenih raziskovalnih vprašanj. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se Slovenija dobro spopada s problematiko odpadkov, saj redno presega zastavljene cilje Evropske unije. Najbolje nam gre na področju reciklaže komunalnih odpadkov in stekla, kjer zadnjih nekaj let kotiramo med najboljšimi petimi v Evropski uniji. Največ možnosti za napredek imamo na področju reciklaže papirja in kartona.
Keywords: odpadek, recikliranje, krožno gospodarstvo, ravnanje z odpadki
Published in DKUM: 06.07.2022; Views: 730; Downloads: 108
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica