Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Članek prinaša recepcijski vidik stanja raziskav Volkmerjeve vloge v slovenski (zlasti vzhodnoštajerski) književnosti in predstavlja širši pogled na življenje ter slovstveno delo obravnavanega avtorja, kar mu danes daje pomembnejše mesto na zemljevidu takratne dobe, ki je bila na prehodu iz 18. v 19. stoletje izpostavljenega dela slovenskega etničnega ozemlja zaznamovana z mnogimi omejevalnimi okoliščinami.
Ključne besede: vzhodnoštajerska književnost, recepcija, pesništvo, pridigarstvo, Volkmer, Leopold, 1741-1816
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 410; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali pomembnost sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti gledališke predstave pri otrocih. Razvili smo didaktični model za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, s katerim smo usmerjali otrokovo pozornost v besedilne signale, ki jih vsebuje gledališka predstava, in sicer njene literarne in njene dramske elemente. Predvidevali smo, da bo tako sistematično razvijanje gledališke vzgoje privedlo do boljšega zaznavanja besedilnih signalov in do kakovostnejše interpretacije gledališke predstave. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili estetiko recepcije, literarno recepcijo po posameznih obdobjih otrokovega razvoja in komunikacijski model književne vzgoje. Nato smo se osredotočili na gledališče, njegovo sestavo, obliko in zvrsti. Ob študiju domače in tuje literature smo predstavili dramatiko in gledališče v izobraževalnem procesu ter dramskogledališke dejavnosti v osnovnih šolah. Na koncu smo opredelili še pomen otroške gledališke predstave za otrokov razvoj in pravila obnašanja v gledališču. V empiričnem delu naloge smo preverili uspešnost didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in sicer smo interpretirali odgovore otrok na vprašanja o zaznavanju in razumevanju književnih oseb, književnega časa, književnega prostora in književnega dogajanja gledališke predstave. Primerjali smo odgovore otroka, ki je bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave s pomočjo didaktičnega modela za razvijanje recepcijske zmožnosti gledališke predstave, in otroka, ki ni bil predhodno pripravljen na ogled gledališke predstave, ter med njima iskali razlike. Potrdili smo zastavljene hipoteze ter odprli možnosti za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: gledališče, književna vzgoja, gledališka vzgoja, recepcija gledališke predstave, dramski in literarni elementi.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1131; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Predmet proučevanja pričujoče doktorske disertacije je razvijanje komunikacijske kompetence in funkcionalne pismenosti pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki izkazujejo zaostanek v jezikovnem in bralnem razvoju, z metodami recepcijske didaktike, ki izhajajo iz manj zahtevnih nejezikovnih semiotičnih funkcij: odloženega posnemanja, simbolne igre, igre vlog, notranjih slik …, z uporabo IKT – elektronske prezentacije mladinske literarne slikanice (tj. sočasnim zaznavanjem besedilnega in slikovnega dela slikanice), kot primerne in privlačne metode za to populacijo otrok. Doktorska disertacija ima dva dela. Prvi del (teoretični del) prinaša ustvarjalno sintezo dosedanjih znanstvenih spoznanj o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V prvih dveh poglavjih so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami in otroci z motnjami v duševnem razvoju kot ena od skupin otrok s posebnimi potrebami. Opisani so vzgojno-izobraževalni programi za te otroke, poudarja se pomen integracije in inkluzije, podane pa so tudi smernice za poučevanje otrok z motnjami v duševnem razvoju in prilagoditve, ki jih ti otroci potrebujejo pri pouku. V nadaljevanju so opisane značilnosti otrok z motnjami v duševnem razvoju, sledi pa še kratek pregled različnih motenj. V naslednjih dveh poglavjih je podan izčrpen pregled jezikovnega in bralnega razvoja pri otrocih splošne populacije in pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Teoretične ugotovitve so podprte z domačimi in tujimi raziskavami, posebej pa so opredeljeni tudi dejavniki, ki vplivajo na jezikovni in bralni razvoj. V posebnem podpoglavju je izpostavljen pomen pismenosti 21. stoletja, ki je ključna tudi za otroke z motnjami v duševnem razvoju. Naslednje poglavje opisuje recepcijski razvoj s poudarkom na estetiki recepcije, razvijanju otrokove recepcijske zmožnosti in recepcijskem razvoju otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Vključeno je podpoglavje, ki teoretično dokazuje povezavo in soodvisnost med literarnorecepcijskim in jezikovnim razvojem. Nato je opisan razvit in preverjen komunikacijski model književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju omogoča pristno literarnoestetsko doživetje in tako posledično ugodno vpliva na njihovo jezikovno kompetenco. Drugi del disertacije predstavlja empirično raziskavo z obliko eksperimentalne študije primera – na vzorcu petih otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, v obdobju dvanajstih mesecev, kjer se je sistematično z uporabo komunikacijskega modela književne vzgoje za otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju kot eksperimentalnega faktorja poleg recepcijske kompetence razvijalo komunikacijsko kompetenco in funkcionalno pismenost teh otrok. Podatki so pridobljeni s prevzetimi in prirejenimi (delno ali v celoti) merskimi instrumenti: Action Picture Test(-om), testom za ocenjevanje govornega izražanja, ocenjevalno shemo bralnih zmožnosti otrok, lestvico obnašanja (slednja za spremljanje vedenja otrok v času preverjanja učinkov eksperimenta), in prek sprotnih evalvacij ob koncu posamezne didaktične enote. Podatki so bili nato kvalitativno obdelani, rezultati pa potrjujejo vse zastavljene hipoteze o jezikovnem, bralnem in recepcijskem napredku.
Ključne besede: komunikacijska kompetenca, recepcijska kompetenca, jezikovni razvoj, bralni razvoj, recepcijski razvoj, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, recepcija literature, mladinska literarna slikanica
Objavljeno v DKUM: 17.04.2019; Ogledov: 2435; Prenosov: 353
Celotno besedilo (3,88 MB)

Opis: V panogi turizma in gostinstva je rast podjetij vedno bolj odvisna od uspešnosti medkulturnih interakcij med njihovimi zaposlenimi in kulturno raznolikimi obiskovalci. Glede na to, da so zaposleni v recepcijah hotelov prvi in včasih edini predstavniki podjetja, s katerimi gostje komunicirajo, je še posebej pomembno, da slednji razvijejo medkulturno kompetenco. Namen magistrskega dela je ugotoviti raven medkulturne kompetence in proučiti povezanost posameznih dimenzij medkulturne kompetence osebja v recepcijah slovenskih hotelov. V magistrskem delu oblikujemo tudi nabor možnosti razvoja medkulturne kompetence tega osebja. Naša empirična raziskava temelji na izbranem konceptualnem modelu medkulturne kompetence. Raziskali smo raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence ter povezave med temi dimenzijami. Rezultati naše raziskave kažejo, da je raven kognitivne, čustvene in vedenjske dimenzije medkulturne kompetence zaposlenega osebja v recepcijah slovenskih hotelov visoka in da sta tako kognitivna kot tudi čustvena dimenzija pozitivno povezani z vedenjsko dimenzijo medkulturne kompetence. Magistrsko delo prispeva k empirični potrditvi izbranega konceptualnega modela medkulturne kompetence in k raziskavi odnosov med nekaterimi dimenzijami tega modela. Raziskava ozavešča tudi o pomenu medkulturne kompetentnosti v času intenzivnih mednarodnih družbenih ter poslovnih interakcij in sintetizira nabor potrebnih znanj ter sposobnosti, z namenom povečanja ravni medkulturne kompetence posameznikov.
Ključne besede: medkulturna kompetenca, turizem, hotelirstvo, recepcija, osebje recepcije, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 1282; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: A communicative model of literary education is presented that was used in the new primary school curriculum. It is based on three sciences, which - each within its own framework - explore elements of the communicative situation in the classroom in which the reader and the literary text meet, in the presence of the teacher as the organiser or the manager of the learning situation. The model borrows its knowledge about the student and his receptive ability from the young reader studies, its knowledge about the literary work from literary studies, and its knowledge about what happens when the reader and the literary text meet from aesthetics of reception. Following the ideas of aesthetics of reception, the communicative model of literary education presumes there exists nothing that might be termed "the real meaning of a literary text", no precious value that the author has hidden among the words of his literary creation and that should be found - or possibly missed - by readers in the process of reception. The meaning of a literary text is created in each reading anew as a product of interaction between the text and its reception by the reader. Within this framework, the model primarily prepares students for dialogue with a literary text and for constructing their individual meanings of texts, because it is only the student himself or herself that can make (or not make) a literary text speak to him/ her, i.e. actualise a literary text's potential meaning into his/ her own, bringing into the referential framework of literary data to be used in reception his/ her own specific expectations that belong to his developmental and biographically determined field of interests, desires, needs and experiences, in other words, to his horizon of expectations. A reader can understand a literary text only to the extent matching the ability of his horizon of expectation to receive signals or data for reception conveyed by a literary text. Using principles of aesthetics of reception, literary theory and studies on development of literary reading, the communicative model of literary education guides the young reader systematically, step by step from spontaneous to reflexive reception of a literary text, i.e. to a developed ability of literary reading. In this process, the model does not focus on increasing the number of textual signals perceived by the reader, but primarily on a systematic development of his/ her ability to understand and evaluate these signals. This is the principle of Less may be more, with special attention going to the selection of textual signals brought to students' attention by the teacher. The teacher selects only those signals that students are capable of registering, understanding and evaluating within their horizon of expectation as defined by their ability to receive literature and their stage of development at a given point in time. The basic novelty of the communicative model of literary education is its attempt to define the structural complex of receptive ability and its description of the child's (literary) reading (=receptive) dvelopment within each of its structural component. Doing this, the communicative model of literary education manages to break down the contiguous progression from the so-called spontaneous to the so-called reflective reception into a manageable number of partial objectives that the teacher may seek to pursue in his/her didactic communication
Ključne besede: književna vzgoja, didaktika književne vzgoje, recepcija, recepcijske sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2569; Prenosov: 96
Povezava na celotno besedilo