1. Primerjava različnih ciklov razvoja programske opremeKlemen Hercog, 2022, diplomsko delo Opis: Programska oprema se danes dotika vseh kotičkov naših življenj. Zaradi tega je
izjemnega pomena, da so postopki in metode za izdelavo programskih rešitev zelo dobro
definirani in določeni. V diplomskem delu smo na splošno predstavili razvoj programske
opreme skozi različne faze življenjskega cikla, opisali smo različne tehnologije za njen
razvoj ter jih med seboj primerjali. V nadaljevanju smo izvedli analizo o uporabi
tehnologij v realnem svetu. Na osnovi rezultatov smo proučili, kako dobro so razvijalci
seznanjeni z različnimi modeli in ogrodji ter kakšni so trenutni trendi pri razvoju.
Ključne besede: SDLC, razvoj programske opreme, življenjski cikel programske opreme
Objavljeno v DKUM: 08.11.2022; Ogledov: 169; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. |
3. Razvoj aplikacije SlediMi : diplomsko deloTimotej Kolar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili razvoj aplikacije SlediMi, ki smo jo razvili s pomočjo tehnologij Android Studio, MongoDB, Express.js, React in Node.js. Aplikacija SlediMi je namenjena sledenju trenutne lokacije kolesarja, poleg sledenja pa ponuja še druge priročne funkcionalnosti. V grobem lahko delimo aplikacijo na čelni (mobilna aplikacija in spletna aplikacija) in zaledni del (podporne storitve). Aplikacija podpira funkcionalnosti, kot so beleženje trenutne lokacije, prikaz trenutne hitrosti in prikaz načrtovane poti. Spletna aplikacija omogoča prikaz trenutne lokacije kolesarja na zemljevidu in prikaz načrtovane poti.
Ključne besede: razvoj programske opreme, Android, MongoDB, Express.js, React, Node.js
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,39 MB) |
4. |
5. Sistematično testiranje programske opreme : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnita Seretinek, 2021, diplomsko delo Opis: Z vprašanjem, kako kakovosten je razvit produkt, se soočajo številna podjetja, saj je vključevanje preverjanja kakovosti produktov v organizacijske procese še vedno premalo prisotno. Prepričanje, da je treba za testiranje produktov zaposliti poseben kader, specializiran za zagotavljanje kakovosti, pa se vse bolj uveljavlja. Ker se v kakovosti produktov odražajo profesionalnost, skrb za varnost in predanost dobri uporabniški izkušnji, bi vsako sodobno podjetje moralo v svoje procese vpeljati tudi testiranje posameznih produktov. Ko se podjetje za to odloči, pa je v ospredju problematika, katere oblike testov izvajati in kakšen kader naj bi jih izvajal. V diplomski nalogi so najprej obravnavani teoretični vidiki testiranja programske opreme, v praktičnem delu pa je preverjeno dejansko stanje na tem področju v praksi. Teoretični del naloge je zato sestavljen iz pregleda različnih metod in vrst testiranj programske opreme, modelov razvoja programske opreme ter orodij za avtomatsko testiranje. Predstavljeno je tudi, kako v podjetje vpeljati testiranje, ali se podjetjem zaposlovanje testerjev splača in v kolikšni meri je testiranje učinkovito. Ravnanje v praksi pa se ugotavlja s pomočjo ankete, in sicer na podlagi štirih hipotez, ki so na podlagi prejetih odgovorov ovržene ali potrjene.
Ključne besede: diplomske naloge, testiranje programske opreme, avtomatsko testiranje programske opreme, razvoj programske opreme, testiranje
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 438; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1009,04 KB) |
6. Prednosti in slabosti agilnega pristopa razvoja programske opreme : diplomsko deloAndraž Bergant, 2020, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti prednosti in slabosti agilnih metod pri razvoju programske opreme. V začetku dela je predstavljen manifest agilnosti, ki ga tvorijo štiri vrednote in dvanajst principov. Temu sledi kratek opis tradicionalnih metod in podrobnejši opis treh agilnih metod: prilagodljivega razvoja programske opreme, Scruma in metode dinamičnega razvoja sistemov. Po končanem opisu agilnih metod sledi teoretična opredelitev njihovih prednosti in slabosti. V analitičnem delu potrdimo teoretične prednosti in slabosti agilnih metod z analizo ankete, ki je bila poslana več kot 30 slovenskim podjetjem, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme.
Ključne besede: manifest agilnosti, agilne metode, prilagodljiv razvoj programske opreme, Scrum, metoda dinamičnega razvoja sistemov
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 752; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,45 MB) |
7. Primerjava agilnega in prototipnega pristopa razvoja programske opreme : diplomsko deloNejc Zupančič, 2020, diplomsko delo Opis: Vse zmogljivejši računalniški sistemi so prinesli kompleksnejšo programsko opremo. Razvijalci so hitro opazili, da klasični pristop vendarle ni primeren za razvoj vseh vrst programske opreme. V diplomskem delu smo raziskali dva izmed mnogih pristopov razvoja programske opreme, ki so jih uvedli kot alternativo klasičnemu pristopu. Oba pristopa smo najprej podrobno raziskali in opisali, nato je sledila primerjava poteka razvoja in njunih lastnosti. Na podlagi opisov in primerjave smo implementirali preprost program, ki glede na vnesene podatke vrne primernejši pristop.
Ključne besede: razvoj programske opreme, agilni pristop, prototipni pristop, primerjava pristopov
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 544; Prenosov: 145
Celotno besedilo (987,56 KB) |
8. Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektovUroš Erazem, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo problem izbire programa za projektno vodenje. Problem ni trivialen, saj je na trgu zelo veliko tovrstnih programskih rešitev, izmed katerih je potrebno najti tako, ki bo zadostila našim potrebam (funkcionalnost, obseg, cena). Podjetja se zaradi tega pogosto odločijo za napačno programsko opremo in kasneje obžalujejo izbiro ali pa se dolgo časa prilagajajo programski opremi in ne programska oprema njim. Zaradi tega je potrebno pred izbiro programske opreme detajlno raziskati vsako programsko rešitev, po možnosti pridobiti testno okolje, kjer lahko ključni uporabniki preizkusijo program na lastni koži. Rešitev za ta problem bomo odpravili z razvojem modela za pomoč pri izbiri programske opreme za vodenje projektov, ki bo podjetjem olajšal izbiro programa ter jim omogočil, da bodo kupljeno programsko opremo izkoristili, po možnosti brez dodelav in preobsežnih posegov v kodo.
Večkriterijski model za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov smo razvili s pomočjo slovenskega programa DEXi, kamor smo predhodno vnesli kriterije, zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo ovrednotili na treh programskih opremah za vodenje projektov – Zoho, Microsoft Project in 4PM. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da je najbolje ocenjena programska oprema Zoho, na podlagi ekonomskih parametrov, tehničnih parametrov in specifičnih parametrov. Enako je pokazala primerjalna analiza po specifičnih kriterijih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in pregledu literature sekundarnih virov menimo, da je model podal pravo oceno in je primeren za uporabo v praksi.
Ključne besede: projektno vodenje, programska oprema, razvoj večkriterijskega modela, DEXi, izbira programske opreme
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 614; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Kritični dejavniki uspeha vodenja it projektaAleksander Thomas Weingerl, 2020, magistrsko delo Opis: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze.
Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja.
V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 764; Prenosov: 80
Celotno besedilo (2,22 MB) |
10. |
