| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovni šoli : magistrsko delo
Nina Horvat, 2022, magistrsko delo

Opis: Kritično mišljenje je pomembna veščina modernega sveta in ključna veščina sodobnega izobraževanja, katerega težnja naj bili bi vedoželjni, razmišljujoči učenci z željo po učenju in radovednosti. Pričujoče magistrsko delo osvetljuje vlogo in pomen šolske svetovalne službe pri spodbujanju kritičnega mišljenja v osnovnih šolah. Osredotočili smo se na svetovalne delavce podravskih osnovnih šol. Empirično raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika izvedli na vzorcu oseminpetdesetih svetovalnih delavcev. Osredotočili smo se na samooceno kritičnega mišljenja med svetovalnimi delavci, pomen, ki ga pripisujejo izobraževanjem in izpopolnjevanjem o kritičnem mišljenju, načine vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev in področja dela preko katerih posredno ali neposredno vključujejo kritično mišljenje. Raziskava je pokazala, da ne obstajajo razlike pri vključevanju kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti svetovalnih delavcev in izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na njihove delovne izkušnje. Nasprotno pa smo ugotovili obstoj razlik v lastnih izobraževanjih svetovalnih delavcev o kritičnem mišljenju, glede na vključevanje kritičnega mišljenja pri učencih. Odkrili smo nekatere srednje močne povezanosti med dejavnostmi namenjenimi lastnemu razvijanju kritičnega mišljenja in načini vključevanja kritičnega mišljenja v delo svetovalnih delavcev. Prav tako smo odkrili nekatere srednje močne povezanosti med področji dela, preko katerih svetovalni delavci spodbujajo kritično mišljenje, in pogostostjo vključevanja kritičnega mišljenja v pedagoške dejavnosti.
Ključne besede: kritično mišljenje, šolska svetovalna služba, spodbujanje in razvijanje kritičnega mišljenja
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 44; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, diplomsko delo

Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

3.
VPLIV VADBE TEKA NA RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI PREDŠOLSKIH OTROK : diplomsko delo
Katja Johan, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali redna vodena vadba teka pozitivno vpliva na razvoj vzdržljivosti predšolskih otrok in preučiti razliko v vzdržljivosti med otroki, ki so v času eksperimenta imeli organizirano redno vadbo teka in med otroki, ki te vadbe niso imeli. V teoretičnem delu je predstavljena vzdržljivost, dejavniki, ki vplivajo nanjo, vrste vzdržljivosti, metode za razvijanje vzdržljivosti in vadba predšolskega otroka, s katero se razvija vzdržljivost. Podrobneje je predstavljen tek in njegova vadba v predšolskem obdobju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. Pri raziskavi je bil uporabljen neslučajnostni raziskovalni vzorec iz konkretne populacije. V raziskavo je bilo vključenih 65 otrok, starih od štiri do šest let. Na začetku in koncu eksperimenta je bilo z otroki izvedeno testiranje, s štirimi motoričnimi testi. Med prvim in drugim testiranjem so bile z otroki eksperimentalne skupine izvedene vadbene enote teka. Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo s t-testom za odvisne vzorce ugotovljeno, da so otroci, ki so imeli v času eksperimenta vadbo teka, pri vseh testih izboljšali svoj rezultat. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da vodena vadba teka pozitivno vpliva na razvoj vzdržljivosti predšolskih otrok.
Ključne besede: predšolski otrok, tek, vzdržljivost, vpliv vadbe teka, vadba za razvijanje vzdržljivosti.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 611; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

5.
Ferdo se uči o sebi in drugih : Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti
Sara Irman Kolar, 2020

Opis: Priročnik je sestavljen iz teoretičnega dela in dvajsetih praktičnih aktivnostih. Teoretični del zajema opredelitev modela SEL, navodila za uporabo priročnika in smernice za spodbujanje socialnega in čustvenega učenja pri otrocih. Izhodišča za aktivnosti predstavljajo likovna dela iz zbirke Umetnostne galerije Maribor. Ob ogledovanju likovnih del, pogovoru ob njih in praktičnih likovnih dejavnostih se otroci učijo izražati svoja čustva in občutke. Priročnik je rezultat Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist 2016–2020 z naslovom Socialno in čustveno učenje s pomočjo likovne umetnosti – SELUM.
Ključne besede: Socialno in čustveno učenje (SEL), socialne in čustvene spretnosti, krepitev in razvijanje spretnosti, likovna umetnost, likovne aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2020; Ogledov: 549; Prenosov: 59
URL Povezava na datoteko

6.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 410; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

7.
Primerjava razvijanja prostorske predstavljivosti z uvedbo 3d-modeliranja med 3., 6., 7. in 8. razredom osnovne šole
Matevž Živec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prostorska predstavljivost predstavlja eno ključnih sposobnosti za mnoge poklice. Razvijati jo je mogoče na veliko načinov. V osnovni šoli razvijamo prostorsko predstavljivost pri predmetu tehnika in tehnologija tudi s pomočjo 3D-modeliranja. V učnem načrtu za osnovno šolo je 3D-modeliranje predvideno v osmem razredu. Mnogi učitelji pa jo uvajajo že v šestem razredu. Magistrska naloga podaja upravičenost slednje prakse in priporočila ob naslednji prenovi učnega načrta tehnike in tehnologije. Pregledana je literatura na področju delovanja možganov, prostorske predstavljivosti ter 3D-modeliranja. Z empirično raziskavo je ugotovljen razvoj prostorske predstavljivosti s pomočjo 3D-modeliranja po posameznih razredih in spolu. Dokazano je, da je poučevanje 3D-modeliranja v šestem razredu osnovne šole upravičeno. Rezultati kažejo na precej podobno razvijanje prostorske predstavljivosti s pomočjo 3D-modeliranja v vseh razredih osnovne šole. Rezultati raziskave prav tako ne kažejo pomembnih razlik med spoloma. Ob naslednji prenovi učnega načrta za tehniko in tehnologijo se predlaga povečanje ciljev s področja prostorske predstavljivosti. Predlaga se tudi, da se pričetek 3D-modeliranja uvede v šesti razred osnovne šole. Ob prenovi koncepta podaljšanega bivanja se predlaga, da se cilji 3D-modeliranja vključijo vanj.
Ključne besede: razvijanje prostorske predstavljivosti, 3D-modeliranje, program SketchUp
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Vpliv osnovnošolskega okolja na razvoj potencialov nadarjenih učencev
Mitja Levašič, 2017, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni učenci so osebe, ki imajo, v primerjavi z njihovimi vrstniki, nadpovprečne sposobnosti oziroma izkazujejo nadpovprečne dosežke. Skozi proces razvijanja teh sposobnosti jim mora okolje zagotoviti določene možnosti, s katerimi lahko kar se da najbolje izkoristijo svoj potencial. Pri tem je šolsko okolje še kako pomembno, saj nadarjeni otroci bistven del razvoja dosežejo prav v okviru šole. Šola, učitelji in svetovalni delavci morajo nadarjenemu učencu ponuditi okolje, kjer bo kakovostno razvil svoja znanja in sposobnosti. Magistrsko delo se je osredotočilo predvsem na vpliv šole oziroma strokovnih delavcev v šoli na nadarjene učence oziroma na vprašanje, ali so v šoli potrebe nadarjenih učencev zadovoljene. Nadarjeni učenci imajo na določenih področjih večje zahteve kot njihovi nenadarjeni sošolci, zato nas je zanimalo predvsem, ali šole uspejo te zahteve uresničiti in ali obstaja dovolj velika podpora šolskega kadra za uspešno spodbujanje razvoja nadarjenih učencev. V teoretičnem delu smo se osredotočili predvsem na definicijo in značilnosti nadarjenosti, postopek in organizacijo odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, vlogo osnovne šole glede nadarjenih učencev ter socialno-družbeno plat nadarjenih učencev. V empiričnem delu smo ugotavljali mnenja nadarjenih otrok v smislu njihovih potreb in opazovanj ter vloge učiteljev pri učnem delu z njimi. Pri tem se je ugotavljalo določene aspekte učiteljev, saj nas je zanimala predvsem povezanost med mnenji oziroma določeno odstopanje. V vzorec je bilo zajetih 60 nadarjenih učencev in 30 učiteljev, ki so svoja stališča izrazili v vprašalnikih. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da šolsko okolje nadarjenim učencem v našem vzorcu nameni dovolj pozornosti in da so nadarjeni učenci vključeni v okolje, kjer lahko svoje potenciale izkoristijo kakovostno. Pri tem so seveda določena odstopanja, ki nakazujejo, da stanje ni popolno, saj so določena mnenja razdvojena, obstaja pa tudi manjši delež nezadovoljstva. Ta je predvsem prisoten v odnosu učitelja do učenca in ne v strokovnosti oziroma nestrokovnosti učitelja. Na podlagi teh ugotovitev so bili podani tudi predlogi, na katerih področjih bi bilo potrebno intenzivno nadgraditi delo z nadarjenimi učenci.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, učitelji, šola, razvijanje nadarjenosti
Objavljeno v DKUM: 13.12.2017; Ogledov: 1102; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

9.
Igrajmo se naravno - izvajanje dramskih iger z naravoslovnimi vsebinami
Klara Novinić, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Igrajmo se naravno – izvajanje dramskih iger z naravoslovnimi vsebinami je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature opredelili igro, simbolno igro in dramsko igro. Predstavili smo igre v naravnem okolju, igre v maternem jeziku in otroške gibalne igre. Podrobneje smo se dotaknili iger za razvijanje čutil – to so igre, ki spodbujajo razvoj vida, voha, sluha, tipa in dotika ter okušanja. V teoretičnem delu smo zbrali sklop dramskih iger, nekaj teh iger smo v praktičnem delu tudi izvedli. Praktični del diplomskega dela smo izvajali v dvojezičnem vrtcu Lendava: Vrtec Lendava – Lendvai Óvoda v heterogeni skupini otrok od tri do šest let. Dejavnosti smo izvajali vsak dan pri bivanju na prostem. Izvedli smo 6 nastopov. V vsaki pripravi smo podrobneje predstavili novo dramsko igro z naravoslovnimi vsebinami. Dnevne priprave smo evalvirali in jim priložili fotografije, ki prikazujejo postopek izvajanja dramskih iger. Ugotovili smo, da so dramske igre pri otrocih vzbudile veliko zanimanja, radi so sodelovali. Popestrile so jim bivanje na prostem.
Ključne besede: igra, dramska igra, igrajmo se naravno, razvijanje čutil
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1010; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (15,52 MB)

10.
AKTIVNOSTI ZA ZGODNJI RAZVOJ ŠTEVIL V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Lavra Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Aktivnosti za zgodnji razvoj števil v predšolskem obdobju smo skušali predstaviti, kje vse se pojavlja matematika v vrtcu. Matematika se v vrtcu ne pojavlja samo v načrtovanih dejavnostih, pač pa tudi v vsakodnevnih dejavnostih, rutini, igri in v okolju. Od vzgojitelja pa je odvisno, v kolikšni meri bo znal izkoristiti dane okoliščine, da bo otrokom matematiko čim bolj približal, na zabaven in nevsiljiv način. Nekaj besed smo posvetili tudi predštevilskemu obdobju, ki je osnova za oblikovanje pojma število. Da lahko rečemo, da je otrok usvojil pojem število in štetje, pa je potrebnih nekaj načel in strategij, ki jih mora uporabiti, kar smo opisali tudi v diplomskem delu. V drugem delu diplomskega dela pa smo se posvetili iskanju in zbiranju različnih aktivnosti, ki uresničujejo matematične cilje za zgodnji razvoj števil v predšolskem obdobju. Ker v slovenski literaturi še ni zbranega gradiva, ki bi uresničevalo cilje s področja zgodnjega razvoja števil v predšolskem obdobju, smo aktivnosti zbrali iz tuje literature. Aktivnosti smo sistematično uredili, tako, da jih lahko izvajamo zaporedno devet tednov. Vsak teden pokriva določeno vsebino za načrtovanje usvajanja pojma števila in štetja v predšolskem obdobju. Te vsebine so štetje, prirejanje, števniki in zaporedja števil, konzervacija števil, delo z množicami, primerjanje: več ali manj, razvrščanje, matematika in koledar ter urejanje podatkov. Za vsako vsebino smo natančneje opisali pet dejavnosti, jih opremili s slikami pripomočkov, ki jih potrebujemo za izvedbo dejavnosti in podali cilje, ki jih uresničujemo z izbrano dejavnostjo. Nekatere zbrane aktivnosti smo tudi izvedli v vrtcu.
Ključne besede: matematične dejavnosti, razvijanje številskih predstav, predšolsko obdobje, število, štetje
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 2150; Prenosov: 608
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici