1. Pogodba o dosmrtnem preživljanju v luči pogodbenih obveznosti strank : magistrsko deloMaša Hribernik, 2024, magistrsko delo Opis: Dandanes se v praksi pogosto srečamo z ljudmi, ki na svoja stara leta ali zaradi slabega zdravstvenega stanja več ne zmorejo skrbeti sami zase ter so lastniki kakšne nepremičnine in v tem primeru sklenejo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj si želijo na ustrezen pravni način zagotoviti varnost v zadnjem obdobju svojega življenja. V primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju posameznik oziroma pogodbena stranka ostane lastnik nepremičnine do svoje smrti, druga pogodbena stranka pa bo sopogodbeniku na ustrezen in primeren način nudila pomoč ter varno starost. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je ena izmed pogodb, ki je najprimernejša za ureditev medsebojnih razmerij v primeru zgoraj navedenih želj stranke. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se namreč pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Zakon za sklenitev zadevne pogodbe ne določa sorodstvenega razmerja med strankama, iz česar sledi, da lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklene tudi oseba, ki nima bližnjih sorodnikov.
V magistrski nalogi je podrobneje analizirana in predstavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju, tako iz zakonske ureditve, kot tudi sodne prakse. Z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika so bile določbe pogodbe o dosmrtnem preživljanju prenesene iz Zakona o dedovanju v Obligacijski zakonik. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijskopravna pogodba, ki ustvarja obveznosti za obe pogodbeni stranki, torej med strankama nastane dvostransko obligacijsko razmerje (obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik).
Pogodba o dosmrtnem preživljanju se v slovenski pravni praksi uporablja v različne namene. Pri sestavi takšne pogodbe pa ima pomembno vlogo notar, saj se za sklenitev pogodbe zahteva stroga obličnost pravnega posla – pogodba mora biti namreč sklenjena v obliki notarskega zapisa. Nadalje je v primeru izpolnjevanja katerega izmed razlogov za razvezo pogodbe pomembna vloga sodišča, ki lahko pogodbo na predlog ene ali druge stranke tudi razveže.
Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da ob njeni sklenitvi ni znano, koliko časa bo moral preživljalec izpolnjevati svojo obveznost do preživljanca. Preživljalčeva obveznost je namreč odvisna od povsem negotovega in življenjskega dejstva (nastopa smrti preživljanca). Iz navedenega je mogoče zaključiti, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju elemente tveganja (elemente aleatornosti).
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljanje, preživljalec, preživljanec, nujni dediči, razveza, davek, odplačnost, aleatornost, dedno pravo.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (844,18 KB) |
2. Vloga in pomoč šole staršem in otrokom ob ločitvi staršev : magistrsko deloKarmen Povh, 2022, magistrsko delo Opis: Družina je primarna celica človeške družbe, ki je že od nekdaj najpomembnejša za otrokov razvoj, kar je podrobneje predstavljeno v teoretičnem delu magistrskega dela. Človek se skozi svoj obstoj razvija in spreminja, a razvoj posameznikove osebnosti se v veliki meri zgodi že v otroštvu. Danes je zaznan porast ločitev staršev, kar povzroča posledice in stiske, ki jih opazimo pri otrocih. Da bi se tem posledicam in stiskam kar se da izognili, bi morali starši k situaciji pristopiti pravilno, pri tem pa sodelovati s šolo, ki posamezniku v otroštvu predstavlja praktično drugi dom. Namen našega magistrskega dela je bil zato na vzorcu ločenih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke, preveriti, kakšna je njihova izkušnja glede vloge in pomoči šole njim in njihovim otrokom ob ločitvi. Želeli smo ugotoviti, ali interakcija med ločenimi starši in šolo steče gladko, ali bi si starši želeli več pomoči s strani šole, so je deležni dovolj ali pa se jim morda to zdi poseganje šole v zasebnost. V naši kvalitativni raziskavi so sodelovali 103 starši, anketiranih je 14 ločenih očetov in 89 ločenih mater. Anketni vprašalnik je vseboval vprašanja zaprtega tipa in večstopenjske lestvice, s katerimi so starši izrazili svoja stališča glede vloge in pomoči šole ob ločitvi. Rezultati so pokazali, da se staršem zdi vloga šole pri ločitvi zadostna, saj od nje več niti ne pričakujejo. Ločitev je za starše še vedno precej zasebna stvar, o kateri jim je nerodno razpravljati z učitelji, poleg tega pa se staršem učitelji ne zdijo dovolj kompetentni za pomoč in sodelovanje glede vzgoje otrok po ločitvi.
Ključne besede: starši, otrok, šola, ločitev, razveza, pomoč, posledice
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 156
Celotno besedilo (583,43 KB) |
3. Mnenje vzgojiteljev o vplivu razveze staršev na predšolskega otrokaNastja Pirtovšek, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem času vedno pogosteje prihaja do ločitev in razvez partnerjev, tistih brez otrok kot tudi tistih z otroki. Ker se vedno več staršev ločuje, se vedno pogosteje pojavlja tip enostarševske družine, v kateri otrok živi z le enim od staršev, z drugim pa ima samo občasne stike ali stikov sploh nima. Ta proces razveze staršev na otroke različno vpliva. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej na splošno predstavljena družina, razveza, konfliktno okolje, skrbništvo ter nasilje in zlorabe v družini. Prav tako so v nadaljevanju predstavljene čustvene stiske otrok, posledice teh stisk tako v otroštvu kot tudi nato v odraslosti in travmatični dogodki. Na kratko je predstavljen tudi čustven in socialni razvoj ter pomoč strokovnjakov, vzgojiteljev in staršev pri procesu razveze staršev otrokom. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o mnenju vzgojiteljev o tem, kako razveza staršev vpliva na predšolskega otroka. Vzorec zajema vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev iz različnih delov Slovenije. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in nato obdelani s pomočjo programa SPSS. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje vzgojiteljev o tem, kako razveza staršev vpliva na različne vrste razvoja otroka, kakšna vedenja se pojavljajo pri otrocih razvezanih staršev in kako pogosto ter kakšen je njihov vpliv in vloga pri pomoči otroku med/po procesu razveze staršev. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji v večini menijo, da ima razveza staršev vpliv na otroka. Prav tako menijo, da ima razveza staršev različen vpliv na različne vrste otrokovega razvoja. Glede na dobljene rezultate pa smo prav tako ugotovili, da v večini menijo, da lahko tudi sami otroku v neki meri pomagajo skozi ta zanje stresen proces.
Ključne besede: razveza, predšolski otrok, vzgojitelji, vpliv
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1697; Prenosov: 344
Celotno besedilo (809,91 KB) |
4. Oblike življenjskih skupnosti raznospolnih in istospolnih partnerjev - ureditev v slovenskem pravnem redu in primerjalnih pravnih sistemih : magistrsko deloMatej Leljak, 2019, magistrsko delo Opis: Kaj je pravica? Je tisto, kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o vrednotah. Razumemo jo lahko v smislu, da mora nekomu biti nekaj zagotovljeno. Najbolj pomembne so naravne pravice, ki ljudem pripadajo zato, ker so ljudje. Gre za človekove pravice, ki so neodtujljive in univerzalne in predstavljajo minimalni standard za vse ljudi. Pojem pravice je tesno povezan s pojmom pravičnosti, eden izmed vidikov iskanja pravičnosti v pravu je potreba po enakopravnosti. Načelo enakopravnosti vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine. Ena izmed pravic, ki je po vsem svetu verjetno ena izmed najbolj pomembnih socialnih in pravnih institucij, je pravica do zakonske zveze. Na mednarodni ravni je omenjena tudi v SDČP in EKČP, ki določata, da ima do sklenitve zakonske zveze pravico vsak posameznik, le to je država dolžna spoštovati in posameznika v to ne sme siliti, prav tako ga pri tem ne sme omejevati. Ni enotno njeno globalno razumevanje, zato definicije zakonske zveze dejansko ni, razlikujejo se tudi pogoji za njeno sklenitev in razvezo med posameznimi primerjalnimi sistemi. Je osnovno vodilo v vseh pravnih redih, da je zakonsko pravo del družinskega prava. Nekateri teoretiki ga opredeljujejo kot skupek pravnih norm, namenjen urejanju nastanka zakonske zveze, ki predstavlja razmerje med moškim in žensko, razmerja v zakonski zvezi, prenehanje zakonske zveze in razmerja povezana s prenehanjem. S takšno definicijo niso zajete druge partnerske skupnosti in ne skupnosti med istospolnimi partnerji. V RS je temeljna partnerska skupnost zakonska zveza, vendar daje DZ dejansko enake pravice, kot jih imata zakonca, tudi zunajzakonskima partnerjema, kjer gre za dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. V različnih državah je ta institut različno opredeljen in urejen, razlikujejo pa se tudi poimenovanja.
Velika razhajanja se pojavljajo tudi pri istospolnih partnerjih, in sicer glede pravice le teh do sklenitve zakonske zveze ali kakšne druge partnerske skupnost. RS je leta 2015 uvedel institut partnerske zveze, ki istospolnim partnerjem daje enake pravice kot raznospolnim zakonska zveza, z izjemo na področju posvojitve in OBMP. V sodobnem času se je po vsem svetu razvilo prepričanje, da istospolni pari enako kot raznospolni ustvarjajo ljubeča in trajna partnerska razmerja. Zato so tudi ureditve v vedno več državah takšne, da so istospolna partnerska razmerja v primerljivem položaju z raznospolnimi. V okviru EU je ESČP obravnavalo že veliko število primerov na to temo in pojasnilo, da EKČP zavezuje države samo k priznavanju istospolnih partnerjev, ne tudi k dovoljevanju istospolnih zakonskih zvez- to je v diskreciji države same. V EU trenutno 23 od 28 držav priznava eno izmed oblik istospolne skupnosti, nekatere države dovoljujejo istospolne zakonske zveze, nekatere drugo obliko civilne unije, nekatere priznavajo istospolne zakonske zveze, opravljene po katerem tujem pravnem redu. Na drugi strani v ZDA možnost zakonske zveze istospolnih partnerjev velja za temeljno človekovo pravico, ki je zaščitena s strani zvezne ustave. Istospolni partnerji imajo tako enake pogoje, pravice in dolžnosti kot raznospolni pari v zakonski zvezi v vseh zveznih državah. Gre za pravico, ki je države same ne morejo omejevati.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, prepoved diskriminacije, načelo enakosti.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2019; Ogledov: 2045; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,03 MB) |
5. Sporazumna razveza pri notarjuKsenija Vrbnjak, 2018, diplomsko delo Opis: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019).
Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 2639; Prenosov: 333
Celotno besedilo (774,62 KB) |
6. Zasebna razveza zakonske zveze - primer JaponskaMaruša Gregorič, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so primerjane razlike oblik razvez zakonske zveze v Sloveniji in razvez zakonske zveze na Japonskem, s posebno osredotočenostjo na zasebno razvezo zakonske zveze na Japonskem.
Razveza zakonske zveze je eden izmed načinov prenehanja zakonske zveze. V Sloveniji sta urejeni dve obliki razvez zakonske zveze in sicer sporazumna razveza in razveza na podlagi tožbe. Predlogu za sporazumno razvezo zakonca priložita sporazume o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo ostal najemnik stanovanja. Družinski zakonik prinaša spremembo, ki določa, da je sporazumno razvezo mogoče opraviti tudi pred notarjem.
Na Japonskem imajo z zakonom urejene naslednje načine razvez zakonske zveze: zasebna razveza zakonske zveze, razveza z mediacijo na družinskem sodišču, razveza s sodbo družinskega sodišča in razveza s tožbo na okrožnem sodišču. Za zasebno razvezo zakonske zveze je značilno, da je najhitrejša in najbolj enostavna, saj se izvede brez sodelovanja sodišča, zakonca pravilno izpolnjen razvezni obrazec »rikon todoke« vložita pri upravni enoti. Zaradi teh razlogov je tudi najbolj pogosta oblika razveze na Japonskem, na takšen način se namreč razveže 90% vseh razvezanih zakoncev. Razlogi za razvezo pri zasebni razvezi zakonske zveze niso pomembni, zakonca pa morata doseči sporazum o varstvu in preživljanju skupnih otrok in o delitvi skupnega premoženja, ter ga navesti v razveznem obrazcu. Vsebina dogovora se ne preverja, upravna enota preveri samo formalne pogoje. Posledice razveze nastopijo takoj, ko upravna enota potrdi obrazec. Če si zakonec v času med oddajo razveznega obrazca in potrditvijo le-tega premisli, lahko vloži prošnjo za nesprejetje razveznega obrazca »fujuri todoke«, takšen dokument lahko vloži tudi predčasno.
Ključne besede: sporazumna razveza zakonske zveze, zasebna razveza zakonske zveze, rikon todoke, fujuri todoke, problematika zasebne razveze
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1534; Prenosov: 142
Celotno besedilo (629,09 KB) |
7. Analiza sklenitev in razvez mešanih zakonskih zvezUrška Glažar Novak, 2017, magistrsko delo Opis: Institut zakonske zveze je eden temeljnih pojmov znotraj družinskega prava. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonsko zvezo definira, kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moža in žene. Kadar sklepajo zakonsko zvezo v Republiki Sloveniji (RS) slovenski državljani, morajo biti za veljavno sklenitev zakonske zveze izpolnjeni pogoji in predpostavke, ki jih navaja ZZZDR. V primerih, ko sklepajo zakonsko zvezo slovenski državljani in tujci, torej v primeru mešanih zakonskih zvez, pa moramo uporabiti pravila mednarodnega prava. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) določa, da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu države, katere državljan je ta oseba ob sklenitvi zakonske zveze, medtem ko se za obliko zakonske zveze uporablja pravo kraja, kjer se zakonska zveza sklepa. Glede oblike sklenitve zakonske zveze, ki je sklenjena v RS se uporabijo pravila ZZZDR in Pravilnika o sklepanju zakonske zveze.
Zakonska zveza lahko preneha na enega izmed naslednjih načinov: z razvezo, z razveljavitvijo, s smrtjo enega od zakoncev in z razglasitvijo pogrešane osebe za mrtvo. ZZZDR loči dve vrsti razveze: sporazumno razvezo in razvezo s tožbo. Bolj zapletena od ureditve razveze dveh slovenskih državljanov, je ureditev razveze zakonske zveze z mednarodnim elementom, saj se tukaj postavita vprašanji pristojnega sodišča in relevantnega prava, ki naj se v danem primeru uporabi. Vzpostavitev notranjega trga in pristop RS k Evropski uniji (EU), sta vsekakor povzročila tudi porast civilnih pravnih razmerij, ki zadevajo pravo več držav članic EU, zato je bilo tudi na področju zakonskega prava sprejetih več uredb, ki naj bi poenotile in poenostavile postopke, kadar sta zakonca državljana različnih držav EU. Te uredbe so: Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba o preživninah in Uredba Rim IV.
V obdobju med leti 2010-2015 je bilo število vseh sklenjenih zakonskih zvez v RS, torej mešanih zakonskih zvez in zakonskih zvez, ki so jih med seboj sklenili slovenski državljani, okoli 6000 na leto. Iz podatkov sklepamo, da je število sklenjenih zakonskih zvez na letni ravni dokaj konstantno. Če pa pogledamo sklenjene mešane zakonske zveze, ugotovimo, da njihovo število od leta 2011 nekoliko pada. Pričakovano je, da se bo to število zaradi begunskega vala v Evropo iz leta 2015, v prihodnjih letih spet nekoliko povečalo. Največ zakonskih zvez so slovenski državljani v obdobju med leti 2010-2015 sklenili z državljani Bosne in Hercegovine. Starostno obdobje, v katerem so največ sklepali zakonske zveze, je med 15. in 24. letom. Pri analizi razvez zakonskih zvez ugotovimo, da v obdobju od leta 2010-2015 njihovo število narašča in pada v enoletnih intervalih, vendar je vseskozi okoli 2400 razvez na leto. Število razvez mešanih zakonskih zvez je v zajetem petletnem obdobju praktično vseskozi naraščalo, razen v letu 2013 je zaznati nekolikšen upad. Skupno gledano, je največ razvez mešanih zakonskih zvez med slovenskimi državljani in državljani Bosne in Hercegovine, sledijo razveze z državljani Hrvaške in Srbije. V zajetem obdobju med leti 2010-2015 je do najmanj razvez mešanih zakonskih zvez prišlo v 1. letu trajanja zakonske zveze, največ razvez mešanih zakonskih zvez pa se je zgodilo po 10. letih trajanja zakonske zveze. Glede skupnih otrok lahko povzamemo, da sta se največkrat razvezala zakonca brez otrok, najmanj pa je razvez, kjer so se v zakonu rodili 3 otroci ali več.
Ključne besede: mešana zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, ZMZPP, Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba Rim IV, statistika
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 2613; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Smrt in razveza v družini predšolskega otroka ter vloga staršev in strokovnih delavcevLucija Embreuš, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo preučevali procese, komunikacijo in vire pomoči, ki so povezani z dvema precej pogostima življenjskima stiskama v družini predšolskih otrok, to sta smrt in razveza. Ta tematika je zlasti pomembna iz vidika profesionalne usposobljenosti vzgojiteljev, ki so v dnevnem stiku z otroki in starši, ki preživljajo tovrstne stiske in večkrat ne vedo, kako komunicirati ali reagirati v teh situacijah. Otroci v času žalovanja ali razveze doživljajo zelo različne reakcije. Pri pojavu smrti v družini je potrebno otroku biti v oporo predvsem v procesu žalovanja, razumevanja smrti kot pojava in doživljanju različnih socialnih in emocionalnih reakcij, ki jih otrok ob tem doživlja. Pri razvezi pa otrok potrebuje oporo zlasti iz vidika občutka varnosti, navezanosti na pomembne odrasle, preprečevanja napačnih otrokovih predstav o njegovi krivdi za razvezo ter utrjevanja zaupanja in ljubezni pomembnih odraslih oseb v otrokovem okolju. Izvedli smo raziskavo (N = 160), kjer smo primerjali mnenja strokovnih delavcev in staršev in ugotovili, da so strokovni delavci bolje seznanjeni s procesi, vezanimi na smrt in razvezo, kot starši, čeprav povprečne vrednosti pri obeh skupinah nakazujejo, da se oboji pri komuniciranju z otrokom ne počutijo dovolj kompetentne. Otrokovo stisko za obe situaciji ocenjujejo različno, starši v primeru smrti opažajo več čustvenih obremenitev otroka in več sprememb pri vedenju z vrstniki kot strokovni delavci. V primeru razveze pa starši opažajo več znakov krize zaradi razveze kot strokovni delavci, le-ti pa pogosteje menijo, da otrok ob razvezi ne dojame posledic. Sklenemo lahko, da bi se vsi odrasli, ki predšolskim otrokom predstavljajo pomemben objekt navezanosti in varnosti, morali usposobiti za pomoč otroku v teh situacijah ali vsaj pravočasno poiskati oporo, znanje, informacije, kadar se znajdemo v procesu žalovanja ali razveze.
Ključne besede: razveza, smrt, predšolski otrok, vzgojitelji, predšolska vzgoja, starši
Objavljeno v DKUM: 10.03.2017; Ogledov: 2346; Prenosov: 285
Celotno besedilo (691,43 KB) |
9. ''PAS'' - ODTUJITVENI SINDROMUrša Kasnik, 2016, diplomsko delo Opis: Družina je skupnost ljudi, ki jih povezujejo medsebojna bližina, pozornost, skrb za drugega, sprejemanje in naklonjenost, hkrati pa je osnovna celica, v kateri se otrok ob vzgoji staršev razvije v samostojno odraslo osebo. Včasih se zaradi različnih razlogov vezi skrhajo in partnerska zveza kot posledica odmaknjenosti in nezaupanja razpade. Ker je ta proces povezan z ogromno čustvenosti, se pogosto zgodi, da se pozabi na svojo nalogo - nalogo starševstva. Otrok namreč živi v odvisnosti od staršev in četudi se starša ločita, za svoj zdrav duševni razvoj otrok potrebuje ljubečo vzgojo in redne stike z obema od staršev. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov, pri čemer prvi obsega pojem družine kot življenjske skupnosti staršev in otrok. Drugi del obsega pojem ločitve pojem ločitve oziroma razveze, razloge zaradi katerih pride do ločitve in kako se to odraža pri otrocih ter urejanje stikov med ločenimi starši in otroki. Tretji del obravnava ključni pojem - PAS sindrom ali sindrom odtujitve starševstva. V četrtem delu so predstavljena spoznanja, ki so rezultat diplomskega dela.
Ključne besede: družina, starševstvo, ločitev, razveza, varstvo otrok, urejanje stikov, odtujitveni sindrom.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 3701; Prenosov: 431
Celotno besedilo (315,91 KB) |
10. UPORABA PRAVA NA PODLAGI UREDBE "RIM III"Anja Vodopivc, 2016, diplomsko delo Opis: Notranja pravila mednarodnega zasebnega prava in pravila mednarodnih konvencij so do nedavnega urejala pristojnost, pravo, ki se uporablja, in priznavanje ter izvrševanje sodnih odločb v družinskih zadevah, ki so vsebovale mednarodni element. Vse pogosteje prihaja do poenotenja teh pravil z uredbami EU, med katere sodi tudi Uredba o vzpostavitvi okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo in prenehanje življenjske skupnosti oziroma Uredba Rim III. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila ta uredba prva, ki je za dosego svojih ciljev uporabila mehanizem okrepljenega sodelovanja. Države članice namreč zaradi nasprotovanja nekaterih držav članic niso mogle doseči soglasja v razumnem času. Uredba Rim III se uporabi v primeru kolizije zakonov pri razvezi zakonske zveze oziroma pri prenehanju življenjske skupnosti. Ker je avtonomija strank omejena, imata stranki možnost pod določenimi pogoji sami izbrati pravo, ki naj se uporabi v njunem sporu, možni pogoji pa so taksativno našteti v sami uredbi. Z izbiro se zakonca lahko izogneta uporabi prava, s katerim imata malo ali nobene povezave, in se omejita na pravo, ki je tesno povezano z njuno zakonsko zvezo. Tako lahko vnaprej predvidita posledice, ki jih bo imela njuna izbira. Na ta način se zavaruje šibkejša stranka. V primerih, ko stranki sami ne izbereta prava, daje uredba Rim III taksativno naštete pogoje, ki določajo, katero pravo se bo uporabilo. Prednost ima uporaba prava države običajnega prebivališča zakoncev pred razvezo, ne glede na sodišče, kjer bo potekal postopek. S tem uredba Rim III zagotavlja varstvo šibkejše stranke. Pri izbirni pristojnosti dopušča zakonodajalec možnost, da se stranke odločijo, katero sodišče bo odločalo v njunem primeru, slovensko ali tuje. Zaradi tega se lahko pojavi »forum shopping« (stranke lahko vplivajo na izid spora), ki mu teoretiki pripisujejo negativen pomen, saj lahko omogoča različne sodbe, kar pa je v nasprotju z načelom pravičnosti in harmonije med pravnimi redi. V praksi, ki je glede uporabe Uredbe Rim III ni prav veliko, je zaradi usklajenih skupnih pravil v zakonskih sporih možnost »hitenja na sodišče« enega od zakoncev zmanjšana. Zna se pojaviti tudi problem skupne dvojne narodnosti, zato bi bilo iz razlogov jasnosti priporočljivo vstaviti klavzulo o različnih narodnostih.
Ključne besede: uredba Rim III, kolizijsko pravo, ločitev, razveza, okrepljeno sodelovanje, mednarodno zasebno pravo, pravo, ki se uporablja
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 3073; Prenosov: 396
Celotno besedilo (901,25 KB) |
