Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This contribution addresses Slovenian in-service and pre-service foreign language and general education teachers' awareness of dyslexia in the foreign language classroom. The authors examine and analyse the levels of familiarity with dyslexia among foreign language teachers and primary school teachers (in-service teachers) and foreign language students (pre-service teachers), their perceptiveness regarding the particularly demanding areas of language learning, and their willingness to engage in additional training to obtain the appropriate skills for teaching children with learning disabilities, particularly dyslexia. The results reveal noticeable differences in answers to individual research questions provided by the participants based on their profiles. The majority of participants stated that they were familiar with dyslexia from a theoretical point of view but also indicated that they were aware of the need to further improve their individual specialist-didactic knowledge and skills in order to give successful support to dyslexic pupils engaged in foreign language learning. The authors also predict the necessary extent of additional training measures in which foreign language teachers, primary school teachers, and foreign language students should engage.
Ključne besede: pouk tujega jezika, zgodnje učenje, disleksija, dislektični učenci, učitelji tujega jezika, razredni učitelji, empirične študije, foreign language teaching, early learning, dislexy, dislexic pupils, foreign language teachers, pre-service teachers, in-service teachers
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 17
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 599; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Ključne besede: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 466; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne. Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega, da nam zadani cilji v življenju uspejo. Zato je skozi vsa obdobja razvoja pomembno, da imamo občutek pripadnosti določeni skupini, bodisi družini, oddelku vrtca, razredu itd. Občutka pripadnosti morajo biti deležni tudi učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo. Ostali vrstniki jih pogosto prepoznajo kot drugačne, naloga učiteljev in drugih otroku pomembnih odraslih v obdobju šolanja je, da jim privzgojimo vrednote, ki so pomembne za inkluzivno družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in ugotoviti, kakšna je socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami na eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, opredeljeni so učenci s posebnimi potrebami, predstavljena sta postopek 5 stopenjske pomoči učencem s posebnimi potrebami ter njihova socialna vključenost. V empiričnem delu smo na podlagi deskriptivne študije primera raziskali socialno vključenost učenca s posebnimi potrebami v 3. razredu osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je učenec v vrstniški skupini prezrt, a se v oddelku dobro počuti. Sošolci ga vključujejo v pogovore in igro. Ob koncu magistrskega dela so predstavljeni primeri socialnih in psihosocialnih interaktivnih iger za razvoj socialnih veščin, ki omogočajo večjo povezanost skupine in osebnostno ter socialno rast vsakega posameznika.
Ključne besede: socialna vključenost, osnovna šola, razredni pouk, učenec s posebnimi potrebami, študija primera
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,36 MB)