SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA SOCIALNIH IGER V OSNOVNI ŠOLI
Vanja Užmah, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Ključne besede: socialne igre, razredna klima, učenci, učitelji, sodelovanje. Osrednji problem diplomske naloge je, kakšna je danes pravzaprav vloga socialnih iger v osnovni šoli in ali lahko s pomočjo kontinuiranega izvajanja tovrstnih dejavnosti dosežemo pri učencih boljše sodelovanje in medsebojno povezanost. Tema diplomske naloge je bila izbrana na podlagi opazovanj mlajših generacij. Vse bolj je opazno, da današnji razredi pogosto ne delujejo kot povezana celota, ampak so sedanje generacije naravnane bolj egocentrično. Ob tem se poraja vprašanje, kakšno moč ima učitelj začetnik, da vsaj poskusi vplivati na izboljšanje sodelovanja in komunikacijo med učenci. Danes velik del poučevanja snovi temelji na igri, zato so bile za nalogo izbrane socialne igre, za katere je značilno, da med učenci postopoma razvijajo uspešno medsebojno komunikacijo in pripomorejo k boljši socialni interakciji. Preko socialnih iger poskušamo doseči, da se učenci najprej med seboj dobro spoznavajo, se naučijo poslušati drug drugega, sodelovati, poleg tega pa v razredu postopoma ustvarjamo ugodno razredno klimo. Tako teoretični kot empirični del diplomske naloge se osredotoča na vpliv socialnih iger pri sodelovanju razreda in navezovanju pristnejših stikov pri učencih ter predvsem na razvoj pozitivne komunikacije znotraj razreda. V raziskavi je sodelovalo osem oddelkov od drugega do petega razreda osnovne šole, in sicer štirje iz podružnične šole in štirje iz centralne šole. Uporabljeni so anketni vprašalniki za učitelje, kjer so bila vprašanja usmerjena predvsem na to, kako dojemajo socialne igre kot pomagalo pri izboljšanju sodelovanja med učenci. Učitelji so izpolnili ocenjevalne lestvice za učence, na podlagi katerih je bil pridobljen vpogled v razredno klimo. Z učenci so bile neposredno izvedene posebej izbrane socialne igre, ki jih je vrednotila učiteljica določenega razreda, kjer so bile igre izvajane, z vnaprej pripravljenimi ocenjevalnimi lestvicami. V diplomsko nalogo so vključene vse izvedene igre, ocenjene kot ustrezna pomoč učiteljem začetnikom, ko se bodo prvič srečali z učiteljevanjem. Opravljena raziskava izvedenih iger je potrdila, da so učenci večinoma zadovoljni z razredno klimo, tudi medsebojno sodelovanje je dobro, vendar pa vseeno ne sodelujejo tako trdno na ostalih področjih, kadar niso v razredu, zato je posledično tudi njihovo prijateljevanje izven razreda osredotočeno le na določene učence. Dobljeni rezultate kažejo, da so učenci uživali ob izvajanju iger in da se zaradi pomanjkanja časa v razredu tovrstne dejavnosti izvajajo, kadar učitelji predvidevajo, da jim to dopušča čas.
Ključne besede: socialne igre, razredna klima, u enci, u itelji, sodelovanje
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 2790; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline
Barbara Vindiš, 2014, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen magistrske naloge je bil preučiti stališča učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja do preventivne discipline, pri čemer smo se osredotočili na tri področja preventivne discipline: razredno klimo, učiteljevo pripravo na pouk in izvajanje pouka ter na njegovo vodenje razreda kot skupine. V teoretičnem delu naloge smo najprej opredelili pojme disciplina, neprimerno vedenje, preventivna disciplina in predstavili poglede različnih avtorjev na disciplino, prav tako pa tudi vizijo šol in zakaj sploh obstaja potreba po disciplini. V nadaljevanju smo se podrobneje osredotočili na dejavnike preventivne discipline. Pri razredni klimi smo tako izhajali iz razredne skupnosti in različnih odnosov znotraj nje, pri učiteljevi pripravi na pouk in izvajanju pouka pa smo zajeli metode dela, motivacijo in potrebe učencev ter vzgojne dejavnosti. Pri zadnjem dejavniku, vodenju razreda kot skupine, smo podrobneje opredelili načrtovanje razrednih in šolskih pravil. Teoretični del naloge smo zaključili s poglavjem o fizičnih in psiholoških značilnostih učencev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu naloge smo preverjali stališča učiteljev do posameznega dejavnika preventivne discipline, glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in lokacijo poučevanja. Raziskava, izvedena v februarju 2014 na vzorcu 150 učiteljev, je pokazala na nekatere obstoječe razlike v stališčih učiteljev drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja ter mestnih, primestnih in vaških šol do posameznih področij preventivne discipline.
Ključne besede: preventivna disciplina, razredna klima, pouk, vodenje razreda, stališča učiteljev, osnovna šola.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 857; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
POVEZANOST RAZREDNE KLIME Z UČNIM USPEHOM, SAMOPODOBO IN MEDVRSTNIŠKIM NASILJEM PRI SREDNJEŠOLCIH
Barbara Požun, 2014, magistrsko delo

Opis: Doživljanje razredne klime se povezuje z različnimi področji dosežkov in vedenja dijakov. Osnovni namen raziskave je ugotoviti, ali obstaja povezanost med zaznavanjem razredne klime dijakov z učnim uspehom, samopodobo in medvrstniškim nasiljem. Cilj je tudi izmeriti zaznavanje razredne klime dijakov in profesorjev. Udeleženci so reševali vprašalnik razredne klime Učno okolje, vprašalnik samopodobe Opisovanje samega sebe in Lestvice medvrstniškega nasilja. Pridobili smo tudi podatke o njihovem učnem uspehu. Vse podatke smo pridobili od 447 dijakov ene izmed posavskih gimnazij, samo vprašalnik razredne klime pa so rešili 502 dijaka in 19 profesorjev. Rezultati kažejo, da se pozitivna razredna klima povezuje z boljšim učnim uspehom, višjo samopodobo in manj zaznanega medvrstniškega nasilja. Pri dijakih in razrednikih obstajajo razlike v zaznavanju med obstoječo in želeno razredno klimo; večinoma so velike. Oboji želijo več povezanosti, zadovoljstva, usmerjenosti k cilju in demokratičnosti ter manj napetosti, neenakosti, klik, apatije, različnosti, tekmovalnosti in neorganiziranosti. Obstaja tudi veliko razlik v zaznavanju obstoječe in želene razredne klime med dijaki in profesorji četrtih letnikov – profesorji zaznavajo razredno klimo bolj pozitivno. Odkrili smo tudi razlike v zaznavanju obstoječe in želene klime glede na stopnjo šolanja – dijaki višjih letnikov zaznavajo slabšo obstoječo klimo – in glede na spol – dekleta zaznavajo višjo obstoječo in želeno klimo.
Ključne besede: razredna klima, učni uspeh, samopodoba, medvrstniško nasilje, dijaki.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1247; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (546,88 KB)

4.
Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju
Andreja Strmšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Ključne besede: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 675; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

5.
ZASTOPANOST SOCIALNIH IGER V UČBENIŠKIH KOMPLETIH ZA POUK SPOZNAVANJA OKOLJA V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Martina Krnc, 20160622, diplomsko delo

Opis: Socialna igra je igra, s katero razvijamo razne socialne spretnosti, poleg tega pa lahko služi tudi kot dopolnitev pouka: za podajanje snovi, globlje razumevanje, ponavljanje, pa tudi za popestritev učne ure. Učitelju lahko torej predstavlja dober učni pripomoček pri njegovem delu. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena poglavja od socialnega razvoja otroka, njegove socializacije v razredu, potrebe po igri do vključevanja iger v pouk. Posebej so predstavljene didaktične igre učni pripomoček učitelju. Iz tega izhaja poglavje socialnih iger, njihov opis, vrste in potek izvajanja. Predstavljena je njihova povezava s predmetom spoznavanje okolja, ki je podkrepljena z dosedanjimi raziskavami drugih sorodnih diplomskih nalog. V empiričnem delu smo analizirali zastopanost socialnih iger v učbeniških kompletih slovenskih založb za spoznavanje okolja v 3. razredu. Ugotovili smo, da se te pojavljajo v priročnikih za učitelje, v učbenikih in delovnih zvezkih pa le izjemoma. Najbolj pogosta socialna igra je igra vlog. Največ jih je navedenih pri založbi Mladinska knjiga. V zadnjem delu pa je predstavljen nabor 24-ih modelov socialnih iger, ki lahko služi kot pripomoček učiteljem pri vključevanju teh iger v učni proces omenjenega predmeta.
Ključne besede: socialne igre, socializacija, razredna klima, spoznavanje okolja
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Razlike med dojemanjem razredne klime med učitelji in učenci
Špela Ozimič, 2016, magistrsko delo

Opis: Razredna klima je prisotna v vsakem razredu, a je v vsakem razredu drugačna. Zajema proces v ožjem okolju (razredu) in upošteva odnose med posamezniki v razredu (Zabukovec, 1998). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno razredno klimo dojemajo učenci in kakšno učitelji ter kakšna je razlika med obstoječo in želeno razredno klimo pri učencih in učiteljih v osnovni šoli. Razlike so nas zanimale tudi glede na spol učencev in leto šolanja (četrti, šesti in osmi razred osnovne šole). Uporabili smo vprašalnike Vlaste Zabukovec, Moj razred, s katerim smo merili kategoriji medsebojni odnosi (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost) (Zabukovec, 1998). Ugotovili smo, da so razlike med obstoječo in želeno razredno klimo tako pri učencih kot pri učiteljih pomembne. Oboji si želijo boljše razredne klime (večjo povezanost in zadovoljstvo, hkrati pa manj tekmovalnosti, težavnosti in napetosti), kot jo zaznavajo trenutno. Znajdejo se v frustracijski situaciji, saj z obstoječim stanjem niso zadovoljni, ne vedo pa, kako to izboljšati in kako doseči zastavljene cilje. Taka razlika ni spodbudna, saj ne razvija ustrezne razredne klime (Zabukovec, 1998, str. 44). Glede na spol so se statistično značilne razlike pojavile pri kategoriji medsebojni odnosi, in sicer pri obstoječi razredni klimi, (fantje zaznavajo več povezanosti in zadovoljstva kot dekleta) in pri želeni razredni klimi glede na stopnjo šolanja, kjer se statično značilne razlike pojavijo zaradi učencev 4. razreda. Te poučuje razredna učiteljica, ki je z učenci največ časa in lahko razredu ponuja več možnosti za povezovanje in druženje kot učitelji na predmetni stopnji (Adlešič, 1998). Pri primerjavi učencev in učiteljev smo ugotovili, da učitelji trenutno stanje ocenjujejo nekoliko bolj kritično, hkrati pa si želijo več sprememb kot učenci.
Ključne besede: razredna klima, merjenje razredne klime, razrednik, spol, leto šolanja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1437; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
ZAZNANE ZNAČILNOSTI DELA IN DELOVNA ZAVZETOST UČITELJEV KOT DEJAVNIKI ZAZNAVANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN ODZIVANJA NANJ
Alenka Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je in ostaja pereč problem šol in širše javnosti. Kar nekaj raziskav se je že osredotočalo na preučevanje nasilja med vrstniki, in sicer predvsem na to, kako nasilje nastane in kako ga lahko preprečimo. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na odnos med medvrstniškim nasiljem in zaznanimi značilnostmi dela ter delovno zavzetostjo učiteljev. Namen naše raziskave je bil preučiti problematiko medvrstniškega nasilja in raziskati odnos med delovnimi viri, delovnimi zahtevami in razredno klimo ter zaznavanjem nasilja in odzivanjem na nasilje s strani učitelja. V raziskavi je sodelovalo 360 učiteljev, zaposlenih na 22 različnih šolah, ki so reševali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne zavzetosti, Vprašalnik razredne klime in prilagojena vprašalnika zaznavanja medvrstniškega nasilja in odzivanja nanj. Rezultati kažejo, da se je pri zaznavanju medvrstniškega nasilja kot statistično pomemben napovednik pokazalo poročanje (dimenzija razredne klime). Pri odzivanju na nasilje pa se niti eden izmed štirih dejavnikov ni pokazal kot statistično pomemben.
Ključne besede: delovna zavzetost, model delovnih zahtev in virov, razredna klima, zaznavanje medvrstniškega nasilja, odzivanje na medvrstniško nasilje
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 453; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (878,12 KB)

8.
Razvoj kompetenc ustvarjalnosti v osnovni šoli
Patricija Halilović, Borut Likar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetence ustvarjalnosti, ki se delno prepletajo z inovacijskimi in podjetniškimi, je mogoče spodbujati in razvijati. Namen raziskave je preveriti, ali se z ustreznim pristopom vzpostavi pozitivna ustvarjalna razredna klima ter ali se posledično pojavljajo spremembe na področju ustvarjalnega ravnanja in fleksibilnosti učencev. V raziskavi je sodelovalo 146 učencev tretje triade iz 22 slovenskih osnovnih šol, ki so eno leto sodelovali v UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) ali podjetniškem krožku. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo pozitiven vpliv krožka na vzpostavitev ustvarjalne razredne klime ter posledično večjo ustvarjalnost in fleksibilnost učencev, ki so krožek obiskovali.
Ključne besede: ustvarjalno okolje, ustvarjalna razredna klima, šole, učenci, ustvarjalnost, prilagodljivost, fleksibilnost
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 194; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (105,22 KB)

9.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 235; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)

10.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici