| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 238; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

3.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 892; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

5.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 502; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Analiza dejavnikov učnega okolja na osnovi modela hierarhije potreb Abrahama Maslowa
Katja Košir, Katarina Habe, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku analiziramo nekatere dejavnike učnega okolja z vidika enega izmed najbolj uveljavljenih modelov motivacije hierarhije potreb Abrahama Maslowa. Ta model lahko učitelju predstavlja smiselno orodje za analizo možnih dejavnikov manj ustrezne učenčeve učne prilagojenosti. Na posameznih ravneh potreb predstavljamo nekatere koncepte, ki predstavljajo dejavnike učnega okolja. Na ravni fizioloških potreb navajamo pregled raziskav, ki so preučevale ergonomske dejavnike učnega okolja. Na ravni potreb po varnosti opisujemo koncepta vodenja razreda in medvrstniškega nasilja ter predstavljamo nekatere ključne raziskovalne ugotovitve na obeh področjih. Na ravni potreb po sprejetosti in ljubezni analiziramo vidike pozitivne razredne klime ter opisujemo koncept socialne sprejetosti učencev. Znotraj potrebe po samospoštovanju in dosežkih umestimo sodobna spoznanja o oblikovanju učne samopodobe učencev. Koncept zanosa pa predstavljamo kot enega izmed ključnih dejavnikov, ki učitelju omogočajo uresničevanje potrebe po samouresničevanju ter spodbujanje osebnostnega razvoja učencev. Na osnovi pregleda raziskav na navedenih področjih izpeljemo nekaj priporočil, ki učitelju omogočajo učinkovito spodbujanje celostnega razvoja učencev.
Ključne besede: učno okolje, razredna klima, socialna sprejetost, učna samopodoba, dejavniki učnega okolja, hierarhija potreb Abrahama Maslowa, vodenje razreda, zanos
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1508; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (698,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razvoj kompetenc ustvarjalnosti v osnovni šoli
Patricija Halilović, Borut Likar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Kompetence ustvarjalnosti, ki se delno prepletajo z inovacijskimi in podjetniškimi, je mogoče spodbujati in razvijati. Namen raziskave je preveriti, ali se z ustreznim pristopom vzpostavi pozitivna ustvarjalna razredna klima ter ali se posledično pojavljajo spremembe na področju ustvarjalnega ravnanja in fleksibilnosti učencev. V raziskavi je sodelovalo 146 učencev tretje triade iz 22 slovenskih osnovnih šol, ki so eno leto sodelovali v UPI (ustvarjalnost, podjetnost, inovativnost) ali podjetniškem krožku. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovne statistične metode. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo pozitiven vpliv krožka na vzpostavitev ustvarjalne razredne klime ter posledično večjo ustvarjalnost in fleksibilnost učencev, ki so krožek obiskovali.
Ključne besede: ustvarjalno okolje, ustvarjalna razredna klima, šole, učenci, ustvarjalnost, prilagodljivost, fleksibilnost
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 520; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (105,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
ZAZNANE ZNAČILNOSTI DELA IN DELOVNA ZAVZETOST UČITELJEV KOT DEJAVNIKI ZAZNAVANJA MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN ODZIVANJA NANJ
Alenka Cvetko, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je in ostaja pereč problem šol in širše javnosti. Kar nekaj raziskav se je že osredotočalo na preučevanje nasilja med vrstniki, in sicer predvsem na to, kako nasilje nastane in kako ga lahko preprečimo. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na odnos med medvrstniškim nasiljem in zaznanimi značilnostmi dela ter delovno zavzetostjo učiteljev. Namen naše raziskave je bil preučiti problematiko medvrstniškega nasilja in raziskati odnos med delovnimi viri, delovnimi zahtevami in razredno klimo ter zaznavanjem nasilja in odzivanjem na nasilje s strani učitelja. V raziskavi je sodelovalo 360 učiteljev, zaposlenih na 22 različnih šolah, ki so reševali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne zavzetosti, Vprašalnik razredne klime in prilagojena vprašalnika zaznavanja medvrstniškega nasilja in odzivanja nanj. Rezultati kažejo, da se je pri zaznavanju medvrstniškega nasilja kot statistično pomemben napovednik pokazalo poročanje (dimenzija razredne klime). Pri odzivanju na nasilje pa se niti eden izmed štirih dejavnikov ni pokazal kot statistično pomemben.
Ključne besede: delovna zavzetost, model delovnih zahtev in virov, razredna klima, zaznavanje medvrstniškega nasilja, odzivanje na medvrstniško nasilje
Objavljeno: 25.10.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (878,12 KB)

9.
Razlike med dojemanjem razredne klime med učitelji in učenci
Špela Ozimič, 2016, magistrsko delo

Opis: Razredna klima je prisotna v vsakem razredu, a je v vsakem razredu drugačna. Zajema proces v ožjem okolju (razredu) in upošteva odnose med posamezniki v razredu (Zabukovec, 1998). Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno razredno klimo dojemajo učenci in kakšno učitelji ter kakšna je razlika med obstoječo in želeno razredno klimo pri učencih in učiteljih v osnovni šoli. Razlike so nas zanimale tudi glede na spol učencev in leto šolanja (četrti, šesti in osmi razred osnovne šole). Uporabili smo vprašalnike Vlaste Zabukovec, Moj razred, s katerim smo merili kategoriji medsebojni odnosi (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost) (Zabukovec, 1998). Ugotovili smo, da so razlike med obstoječo in želeno razredno klimo tako pri učencih kot pri učiteljih pomembne. Oboji si želijo boljše razredne klime (večjo povezanost in zadovoljstvo, hkrati pa manj tekmovalnosti, težavnosti in napetosti), kot jo zaznavajo trenutno. Znajdejo se v frustracijski situaciji, saj z obstoječim stanjem niso zadovoljni, ne vedo pa, kako to izboljšati in kako doseči zastavljene cilje. Taka razlika ni spodbudna, saj ne razvija ustrezne razredne klime (Zabukovec, 1998, str. 44). Glede na spol so se statistično značilne razlike pojavile pri kategoriji medsebojni odnosi, in sicer pri obstoječi razredni klimi, (fantje zaznavajo več povezanosti in zadovoljstva kot dekleta) in pri želeni razredni klimi glede na stopnjo šolanja, kjer se statično značilne razlike pojavijo zaradi učencev 4. razreda. Te poučuje razredna učiteljica, ki je z učenci največ časa in lahko razredu ponuja več možnosti za povezovanje in druženje kot učitelji na predmetni stopnji (Adlešič, 1998). Pri primerjavi učencev in učiteljev smo ugotovili, da učitelji trenutno stanje ocenjujejo nekoliko bolj kritično, hkrati pa si želijo več sprememb kot učenci.
Ključne besede: razredna klima, merjenje razredne klime, razrednik, spol, leto šolanja
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2884; Prenosov: 589
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanju
Andreja Strmšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Ključne besede: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1147; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici