Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile. V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev. V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve osrednjega vprašanja v kolektivni pogodbi in primerjavo z ZDR. V četrtem poglavju se nato posvečam redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Ugotavljam, kaj štejemo kot utemeljen poslovni razlog in kako se ugotavljajo presežni delavci. Pri odpuščanju večjega števila nepotrebnih delavcev je potrebno sprejeti program razreševanja presežnih delavcev, zato se posvetim vsebini tega programa, oblikam in možnostim za reševanje presežnih delavcev. Pozornost namenim kriterijem, na podlagi katerih se ugotavljajo presežni delavci in metode za njihovo uporabo. O razreševanju presežnih delavcev morajo biti obveščeni tudi svet delavcev, sindikat in zavod za zaposlovanje, zato predstavim tudi njihovo vlogo in morebitni vpliv na postopek razreševanja presežnih delavcev. Izpostavim tudi vprašanje varstva pravic delavcev. V petem poglavju naredim primerjalno pravno ureditev s sosedno Avstrijo. V zaključku pa podajam kratek povzetek urejenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev, pri čemer izpostavim probleme, ki se mi zdijo pri njeni ureditvi v zakonu sporni. Presežni delavci predstavljajo vse večji problem in smo ravno v času ekonomske krize, ko je ta problem dobil še večje razsežnosti. Podjetja so za svoj obstoj prisiljena odpuščati z namenom preživetja ekonomske krize. Množična odpuščanja, kot posledica krize, lahko privedejo do množične brezposelnosti, ki je za državo najhujša oblika brezposelnosti, kakor seveda tudi za odpuščenega delavca. Lahko pa tudi mnoga podjetja pod pretvezo ekonomske krize izrabijo priložnost za umetnega ustvarjanja presežkov delovne sile. V svoji diplomski nalogi sem se posvetila vprašanju, kako mora ravnati delodajalec, ko iz poslovnega razloga postane nepotrebno delo večjemu številu delavcev. V začetku vsebinskega dela predstavljam mednarodno pravno ureditev v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, pri čemer izpostavim Konvencijo MOD št. 158 s spremljajočim Priporočilom MOD št. 166, Evropsko socialno listino in norme v okviru Evropske skupnosti. V nadaljevanju, v drugem poglavju, se posvetim ureditvi odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga po veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, pri čemer predstavljam določbe, ki veljajo le v primeru odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, kot tudi določbe, ki veljajo v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se upoštevajo tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev. Tretje poglavje zajema predstavitev ureditve
Ključne besede: Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, utemeljeni razlogi, program razreševanja presežnih delavcev, kriteriji za določitev presežnih delavcev, svet delavcev, sindikat, zavod za zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 3; Prenosov: 11
Celotno besedilo (341,62 KB)

Opis: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19. Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi. Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Ključne besede: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,77 MB)

Opis: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo.
Ključne besede: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati, kakšno vlogo imajo starši pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. Cilj diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika staršev ugotoviti, zakaj je po njihovem mnenju pomembno plavanje, kakšne cilje imajo glede plavanja in ali poznajo učinke plavanja na otrokovo telo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je plavanje in njegov pomen z različnih vidikov ter pomen plavanja na človeški organizem. Predstavljeno je tudi plavanje v učnem načrtu vrtcev, športnem programu Mali sonček in plavalnem tečaju. Na koncu teoretičnega dela je opredeljenih nekaj raziskav, ki se nanašajo na temo diplomske naloge, torej na vlogo staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedenega anonimnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok iz različnih enot vrtca iz določenega kraja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize. Raziskava je pokazala, da dobijo starši največ informacij o plavalnih tečajih s strani vzgojitelja in da v goriški regiji po mnenju staršev nimamo velike ponudbe za plavalne tečaje. Na vključitev otroka v plavalni tečaj vpliva oddaljenost kraja, kjer se izvajajo plavalni tečaji. Ugotovili smo, da znanje plavanja staršev vpliva na vključitev v plavalni tečaj, medtem ko neznanje plavanja staršev ne vpliva na vključitev otrok v plavalni tečaj. Poznavanje koristnih vplivov plavanja na otroka prav tako vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Preko raziskave smo spoznali najpomembnejše cilje in razloge staršev za vključitev otroka v plavalni tečaj. Raziskava je pokazala, da je vključitev otroka v plavalni tečaj odvisna od njegove starosti in da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Spoznali smo še, zakaj je po mnenju staršev plavanje pomembno.
Ključne besede: plavanje, vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj, razlogi za vključitev otroka v plavalni tečaj, učinki plavanja na otrokovo telo in razvoj, gibalni razvoj, šport.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1001,84 KB)

Opis: Tema diplomskega dela, mnenje staršev o pomenu plavanja otrok, je bila zastavljena z namenom pridobiti mnenje staršev o pomenu plavanja otrok in ugotoviti razloge staršev za vključevanje otrok v trening plavanja. Cilj diplomskega dela je, na teoretičnem nivoju, pojasniti vpliv plavanja na otrokov celotni razvoj, preveriti, ali se razlikuje mnenje o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili otroke v trening plavanja in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen pomen plavanja za otrokov telesni in gibalni razvoj in možnost plavanja za otroke. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedene anonimne ankete. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok, starih od 4 do 7 let, ki trenirajo plavanje, in staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja. Pridobljene podatke smo obdelali s t-testom za neodvisne vzorce, hi kvadrat testom in metodo frekvenčne distribucije. Ugotovili smo, da v mnenju o gibanju in športu otrok med starši, ki so vključili svoje otroke v trening plavanja, in starši, katerih otroci ne trenirajo plavanja, ne obstaja statistično značilna razlika. Prav tako je raziskava pokazala, da znanje plavanja staršev vpliva na vključevanje otrok v trening plavanja. Najpomembnejši razlog staršev za vključitev otrok v trening plavanja je pozitiven vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti njihovih otrok. Velika večina staršev otrok, ki ne trenirajo plavanja, bi otroke vključila v trening plavanja, če bi imeli to možnost.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otrok, plavanje, mnenja staršev o plavanju, razlogi staršev za vključitev v športne dejavnosti, šport.
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1153; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,33 MB)