1. Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora IgAnja Bedek, 2022, diplomsko delo Opis: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Ključne besede: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 197; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (521,57 KB) |
2. Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki BritanijiTina Kos, 2021, diplomsko delo Opis: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 659; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. RAZLIKE MED SPOLOMA IN USKLAJEVANJE POSLOVNEGA ŽIVLJENJA S PRIVATNIMPatricia Monika Kajnih, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo podrobneje proučevali razlike med spoloma, ki nastajajo v podjetništvu na splošno ter še posebej glede usklajevanja poslovnega življenja s privatnim.
Delo diplomskega seminarja smo razdelili na teoretični in empirični del.
V prvem delu diplomskega seminarja smo poleg razlik med podjetniki in podjetnicami glede izbranih lastnosti proučevali tudi njihove motive za vstop v podjetništvo, prikazali smo tipične razlike v stilu komuniciranja in stilu vodenja. Na osnovi pregledane literature smo ugotovili, da so razlike med spoloma, ki nastajajo, lahko posledica vzgoje, načina dojemanja spolov ter prenašanje stereotipnih vzorcev na otroka že v prvih letih življenja ter šolanja, ter da zato moški in ženske različno razvijemo svoja prepričanja in mnenja o svojih pravicah ter dolžnostih v kasnejših obdobjih svojega življenja: tako prihaja do razlik na delovnih mestih kot tudi pri usklajevanju poslovnega in privatnega življenja podjetnikov in podjetnic. V veliki meri v našem okolju še vedno velja splošno prepričanje, da so za gospodinjstvo ter za skrb za otroke odgovorne ženske.
V drugem delu diplomskega seminarja smo na podlagi opravljenih intervjujev prikazali nekaj primerov razlik med spoloma v podjetništvu oziroma ugotavljali, ali jih intervjuvanci sploh zaznajo ter kako uspešno podjetniki in podjetnice usklajujejo svoje poslovno in privatno življenje. Predpostavljali smo, da zaradi (pre)velikega obsega poslovnih obveznosti ne zmorejo vedno ugodno usklajevati poslovnega življenja s privatnim, kar lahko ima negativne posledice na delovni proces podjetnika, kakor tudi na posameznike v njihovem privatnem življenju. Večino podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, smo predstavili grafično. Z intervjuji podjetnic smo pridobili širša mnenja o razlikah med spoloma in motivih za vstop v podjetništvo ter uspešnosti usklajevanja poslovnega življenja s privatnim, med njimi pa ni velikih odstopanj.
Ključne besede: Podjetništvo, razlike med spoloma, motivi, ravnovesje med poslovnim in privatnim življenjem.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2020; Ogledov: 566; Prenosov: 0 |
4. Slogi navezanosti in dimenzije uravnavanja čustevKsenija Radinović, 2020, magistrsko delo Opis: Uravnavanje čustev ima ključno vlogo v zdravem, prilagojenem delovanju človeka in je predmet raziskovanja mnogih avtorjev, ki povezujejo spoznanja psiholoških in bioloških disciplin. V sodobni literaturi je na omenjenem področju raziskovanja prevladalo stališče, da se čustvenega razvoja ne da razumeti izven okvirja intimnih odnosov. V tem kontekstu predstavlja klasična teorija navezanosti temelj za razumevanje razvoja sposobnosti za uravnavanje čustev. Namen magistrskega dela je preučiti uravnavanje čustev in navezanost pri odraslih. Zanimalo nas je, ali se različni slogi navezanosti povezujejo s težavami v uravnavanju čustev. Raziskali smo tudi, ali se kaže spol kot moderator povezanosti slogov ne-varne navezanosti s čustvenim zavedanjem. Vzorec je zajemal 229 udeležencev. Za pridobivanje podatkov smo uporabili Lestvico ugotavljanja težav z uravnavanjem čustev (DERS), vprašalnik Doživljanje odnosov z bližnjimi (ECR-R) in Vprašalnik medosebnih odnosov (RQ). V raziskavi smo ugotovili, da se varna navezanost negativno povezuje s težavami v uravnavanju čustev, medtem ko se sloga ne-varne navezanosti (anksiozne, izogibajoče) in težave v uravnavanju čustev povezujejo pozitivno. Glede vloge spola kot moderatorja učinka povezanosti ne-varnih slogov navezanosti s čustvenim zavedanjem smo na podlagi rezultatov ugotovili, da imajo izogibajoče navezani moški več težav s čustvenim zavedanjem kot izogibajoče navezane ženske. Hipoteze o učinku spola pri moderiranju povezanosti anksiozne navezanosti s čustvenim zavedanjem na našem vzorcu nismo podprli.
Ključne besede: uravnavanje čustev, slogi navezanosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 1195; Prenosov: 412
Celotno besedilo (987,46 KB) |
5. Plačne razlike med spoloma v Sloveniji, Nemčiji, Avstriji in na HrvaškemLaura Volasko, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu obravnavamo plačne razlike, glavna tematika pa je plačna vrzel med spoloma. Predvsem nas zanima, kateri so poglavitni dejavniki plačnih razlik med moškimi in ženskami in ali so ženske na trgu dela še vedno obravnava kot ekonomsko manj vredne. Z drugimi besedami, ali delodajalci diskriminirajo žensko polovico populacije in je ne želijo zaposliti, ker menijo, da niso sposobne opravljati določenih delovnih mest, ali je treba razloge za plačne razlike iskati kje drugje. Enakopravnost spolov na trgu dela je namreč pomembna tako za vse posameznike kot tudi za družbo kot celoto, saj lahko z enakopravnim obravnavanjem obeh spolov dosegamo višjo učinkovitost na trgu. Diplomski projekt je razdeljen na štiri sklope. V prvem delu predstavljamo poglavitne značilnosti trga dela in njegove posebnosti. Drugi del zajema pojasnjevanje dejavnikov, ki vplivajo na plačne razlike. V tretjem delu sledi analiza podatkov za Slovenijo, Nemčijo, Avstrijo in Hrvaško, v zadnjem delu pa s pomočjo izbranih študij te podatke podrobneje preučimo in iščemo razloge za obstoječe situacije. Skozi analizo pridemo do ugotovitev, da so plačne razlike med spoloma v Nemčiji in Avstriji precej visoke, v Sloveniji in na Hrvaškem pa so glede na evropsko povprečje nizke. Različne razloge za to predstavljamo skozi celotno delo.
Ključne besede: trg dela, plača, plačne razlike, plačna vrzel med spoloma, evropska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 999; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,48 MB) |
6. Stili humorja in osebnostne lastnosti: pregled povezav in razlik po spolu na slovenskem vzorcuJanja Srebrnič, 2019, magistrsko delo Opis: V tej magistrski nalogi so nas zanimale povezave med stili humorja in spolom ter stili humorja in osebnostnimi značilnostmi pri Slovencih. Pri izvedbi raziskave sta bila uporabljena vprašalnika BFI in HSQ. Vprašalnik stilov humorja (HSQ) je bil preveden v slovenščino, preverjena sta bila njegova zanesljivost in število komponent. Pokazale so se zadovoljive psihometrične lastnosti – zanesljivost je bila sprejemljiva, komponentna analiza je pokazala štirikomponentno strukturo. Nekatere postavke so se izkazale kot težavne, zato v prihodnje priporočamo njihovo predrugačenje za izboljšanje slovenske verzije HSQ. Na vzorcu je bilo ugotovljeno, da moški v večji meri kot ženske uporabljajo samopodcenjevalni, agresivni in samokrepitveni humor, medtem ko v uporabi povezovalnega stila humorja med spoloma ni razlik. Povezovalni in samokrepitveni humor sta pozitivno povezana z ekstravertnostjo, agresivni humor pa kaže negativno povezanost s čustveno stabilnostjo, sprejemljivostjo in vestnostjo. Samopodcenjevalni stil humorja ni kazal značilnih povezav z nobeno od osebnostnih lastnosti, medtem ko samokrepitveni kaže povezave z vsemi razen z vestnostjo. Ugotovitve se v določeni meri skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, pri čemer je treba upoštevati, da je humor kulturno specifičen, kar se kaže na njegovih povezavah s spolom in osebnostnimi lastnostmi.
Ključne besede: stili humorja, osebnostne lastnosti, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 874; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. Povezanost narcisizma in agresivnostiLaura Polajner, 2019, magistrsko delo Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1371; Prenosov: 132
Celotno besedilo (784,38 KB) |
8. Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencevKim Miklaužič, 2018, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Ključne besede: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1062; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1014,59 KB) |
9. Spremljava likovnega razvoja učencev v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole : analiza stanja z vidika spolaJerneja Herzog, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Sodobni trendi v vzgoji in izobraževanju težijo k spodbujanju samostojnosti, k izoblikovanju celostne osebnosti in ne nazadnje tudi k ustvarjalnosti. V tem pogledu se nam pojavlja vprašanje, koliko je naš izobraževalni sistem podprt za razvijanje otrokove ustvarjalnosti in koliko se resnično posveča pozornosti razvijanju ustvarjalnosti, ko govorimo o praksi. V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, v kateri smo spremljali nivo likovnoustvarjalnih in nivo likovnooblikovnih sposobnosti pri sedmošolcih v slovenskih osnovnih šolah. Poudarek je bil na preverjanju razlik med spoloma, ker vemo, da se dečki in deklice v starostnem obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja razvijajo drugače, zato je treba tudi drugače postopati pri izbiri likovnopedagoških postopkov in metod.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, ustvarjalnost, motivacija, razlike med spoloma, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.04.2018; Ogledov: 1028; Prenosov: 83
Celotno besedilo (340,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Nekatere značilnosti dobrega vodenja šolskega timaVesna Logar, 2009, kratki znanstveni prispevek Opis: V teoretičnem delu so opisane nekatere značilnosti dobrega vodenja tima. Predstavljeno je, kakšna mora biti učinkovitost tima, opisani so tudi vodenje in izbira članov tima, evalvacija tima ter kdaj je tim uspešen. V okviru empiričnega dela raziskave smo preučili, kako posamezniki vodijo svoj tim na šolah, kjer poučujejo. Zanimal nas je obstoj razlik glede na spol zaposlenih, starost in delovno dobo. Vzorec predstavlja 65 zaposlenih na dveh osnovnih šolah, ki so izpolnjevali ocenjevalno lestvico. Podatki so obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Pri tem smo uporabljali naslednje postopke: analizo kako dobro vodim tim na osnovnem deskriptivnem nivoju, analizo razlik ter analizo povezanosti. Ocenjevalno lestvico so po večini izpolnjevale osebe ženskega spola, saj je bilo manj kot 30 odstotkov oseb moškega spola. Iz raziskave je razvidno, da moški nekoliko bolje vodijo tim in da so boljši voditelji tima tisti, ki imajo več delovne dobe.
Ključne besede: učitelji, vodenje, timsko delo, raziskave, razlike med spoloma
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1094; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
