| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Merjenje in testiranje multivariatnih razdalj
Lucija Gračner, 2021, master's thesis

Abstract: Statistika kot interdisciplinarna veja matematike obsega številne uporabne metode preučevanja različnih spremenljivk na podlagi realnih, življenjskih primerov. Prednost statističnih metod je predvsem vključenost številnih preiskovanih spremenljivk. Metode preiskovanja so povezane tudi z ostalimi matematičnimi disciplinami, kot so algebra, analiza in geometrija. Osrednji in največkrat uporabljeni pojem je razdalja. Vrednosti razdalje dobimo s pomočjo osnovnih statistik, prikazujemo pa jih z matrikami in v tabelah. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo opredelili osnovne statistične pojme, uporabnost matrik v statistiki ter osnovne pojme metrike in norme, ki so osnova osrednjega dela naloge. Pojasnili smo osnovne statistike, kot so disperzija, aritmetična sredina, varianca in kovarianca, ter jih podkrepili z zgledi. Prav tako smo opredelili in z zgledi pojasnili pojma metrika in norma ter natančneje matrike in vrste metrik glede na statistične osnovne pojme. V drugem delu smo osnovne pojme matematičnih disciplin povezali z zgledi različnih znanih razdalj, s čimer smo pridobili boljši vpogled v interdisciplinarnost statistike.
Keywords: statistika, multivariatna razdalja, Mahalanobisova razdalja, evklidska razdalja, Penrosova razdalja.
Published: 03.08.2021; Views: 65; Downloads: 9
.pdf Full text (1,31 MB)

2.
Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.
Mišel Pleteršek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Keywords: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Published: 04.10.2019; Views: 382; Downloads: 36
.pdf Full text (4,25 MB)

3.
Primerjava izračunanih in numeričnih rezultatov pri obravnavi molekule vodika
Tibor Mlakar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V mnogih vejah teoretične kemije kot fizike zastavljene sisteme proučujemo z reševanjem Schrödingerjeve enačbe. Rešitvam te enačbe pravimo valovne funkcije, s katerimi lahko določimo vse bistvene parametre nekega sistema. Oblika členov Schrödingerjeve enačbe se spreminja skupaj z izbiro sistema, načeloma kompleksnejši kot je proučevani sistem zahtevnejše je reševanje omenjene enačbe. V diplomskem delu smo iskali rešitve Schrödingerjeve enačbe za najenostavnejši analitično rešljiv sistem - molekulo vodikovega iona (H2+). Analitične rešitve smo poiskali v okviru teorije molekulskih orbital (MO), ki smo jih opisali z linearno kombinacijo atomskih orbital (“linear combination of atomic orbitals” - LCAO). Rešitve istega problema smo iskali tudi numerično, z računskim programom Gaussian, pri čemer smo za računanje uporabili tako semi-empirične kot ab initio metode. Rezultate vseh izračunov smo primerjali z eksperimentalno izmerjenimi vrednostmi. V drugem delu diplomske naloge smo analitično iskali rešitve Schrödingerjeve enačbe za nekoliko večji sistem – molekulo vodika (H2). Zaradi pomankanja znanja novega sistema ni bilo možno obravnavati do konca. Ugotovili smo, da enostaven analitični račun vodi do vrednosti za ravnovesno razdaljo in vezavno energijo, ki se v okviru 30-40% ujemata z eksperimentalnimi podatki. Pri numeričnih metodah se je izkazalo, da posamezne ab initio metode privedejo do podobnih rezultatov, prav tako tudi posamezne semi-empirične metode. Ugotovili smo, da je ujemanje rezultatov za ravnovesno razdaljo pri vseh numeričnih metodah znotraj 10% od eksprimentalnih vrednosti. Pri energijah je ujemanje nekoliko slabše, so pa dobljene vrednosti še vedno v okviru 20% proč od eksperimentalnih rezultatov. Edina izjema sta bili obe semi-empirični metodi, ki sta za izračunano energijo sistema dali popolnoma neprimerne rezultate.
Keywords: Schrödingerjeva enačba, molekula vodikovega iona, teorija molekulskih orbital, računski program Gaussian, ravnovesna razdalja, energija sistema
Published: 11.09.2019; Views: 587; Downloads: 57
.pdf Full text (43,20 MB)

4.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti verižnih učinkov
Andreja Podnar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali nezgode z verižnim učinkom, ki se pojavljajo razmeroma redko, vendar imajo velike posledice, saj se vplivi širijo s primarne procesne enote na objekte v bližini. Povzročijo lahko trajne posledice na ljudeh, premoženju, rastlinah in v okolju. Do širjenja vpliva na druge enote lahko pride zaradi premajhne razdalje med rezervoarji, zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ki se izvajajo z uporabo strojne in programske opreme ter zaradi pomanjkljivih človeških aktivnosti. Zakonodaja omenja nevarnost verižnega učinka in predvideva aktivnosti za ocenjevanje, nadzor in preprečevanje verižnega učinka, vendar ne podaja napotkov, kako to izvesti. Tudi v času izobraževanja študentje ne dobijo informacij o verižnih učinkih, zato inženirji v podjetjih nimajo navodil, kako analizirati možnost verižnega učinka in načrtovati ukrepe za njegovo zmanjšanje oz. preprečevanje in s tem povečanje varnosti. Zaradi tega smo v diplomski nalogi razvili poenostavljeno metodologijo, katere glavni cilj je zmanjševanje nevarnosti verižnih učinkov. Z navedenimi koraki in podrobnejšim opisom posameznih ukrepov bi bila takšna metodologija lahko v pomoč inženirjem v praksi.
Keywords: verižni učinek, ukrepi, požarna preventiva, varnostna razdalja
Published: 28.09.2017; Views: 844; Downloads: 83
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Analiza stroškov prevoza po Sloveniji v izbranem podjetju
Ingrid Kralj, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi bo predstavljena analiza stroškov prevoza po Sloveniji v izbranem podjetju. Podjetje, katerega smo izbrali se ukvarja s proizvajanjem in prevozom lastnih proizvodov. Pomembno je, da ugotovimo stroške prevozov, ki nastajajo ob dostavi njihovih naročil, saj tako ugotovimo ali le-ti predstavljajo izgubo. Stroški prevozov dosegajo stroške, kateri vplivajo na poslovanje podjetja. Ti stroški so: strošek goriva, strošek vzdrževanja, strošek zavarovanja, strošek amortizacije, strošek gum, strošek dela in strošek cestnine. Z vpeljavo novih rešitev bi uspeli zmanjšati stroške prevoza in s tem pripomogli k večji uspešnosti izbranega podjetja na trgu proizvodnih podjetij. V prvem delu diplomske naloge smo navedli teoretične osnove, ki govorijo o transportu, stroških prevoza in dejavnikih, kateri vplivajo na le-te. V drugem delu diplomske naloge navajamo organizacijo dela logistike izbranega podjetja ter potek organiziranja prevozov naročil po Sloveniji. Sledi predstavitev analize vseh stroškov prevoza v izbranem podjetju, katera se nanaša na vozilo izbranega podjetja in sicer na tri različne razdalje prevozov, katera se redno izvajajo v izbranem podjetju s tovorom enake teže. Stroške prevoza izbranega podjetja primerjamo s cenami storitve prevozov zunanjega izvajalca z enako prevoženo razdaljo in enako težo tovora. V zaključnem delu predlagamo rešitve, katere bi zmanjšale stroške prevoza in s tem izboljšale konkurenčnost podjetja na trgu.
Keywords: transport, analiza prevoznih stroškov, razdalja, zunanji izvajalec prevozov, varčna vožnja
Published: 18.01.2017; Views: 933; Downloads: 147
.pdf Full text (1,16 MB)

6.
Izbira primerne lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju
Tadej Stražar, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Izbira primerne lokacije za paketno pretovorno pošto v Celju V diplomskem delu bomo predstavili Pošto Slovenije, razvoj poštne dejavnosti skozi zgodovino in opisali njene organizacijske izboljšave, napredke, ki so pripomogli in še vedno pozitivno vplivajo na racionalno poslovanje družbe. Predstavili bomo organiziranost Poštnega omrežja, delovanje Pošte in najpomembnejša prometna vozlišča. Opisali bomo njen vozni park in najpomembnejše prometne tokove. V drugem delu si bomo zastavili vprašanje o ustreznosti lokacije za Paketno pretovorno pošto v Celju, predstavili pomanjkljivosti in izbrali novo, bolj primerno lokacijo. Predstavili bomo stroške, katere bi imela Pošta Slovenije z uresničitvijo našega predloga in jih argumentirali. Predstavili bomo, na kakšen način bi lahko razbremenili poštna logistična centra v državi, ki sta že sedaj preobremenjena, ko je paketna logistika šele v porastu.
Keywords: paket, pošiljka, paketna pretovorna pošta, razdalja, dostava.
Published: 09.11.2015; Views: 643; Downloads: 71
.pdf Full text (2,29 MB)

7.
MOBILNA APLIKACIJA ZA LOCIRANJE V PROSTORU NA OPERACIJSKEM SISTEMU ANDROID
Nejc Kete, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučili načine lociranja pametnih mobilnih naprav znotraj prostora. V ta namen smo implementirali sistem, sestavljen iz vstopnih točk, lokalnega strežnika, spletne in mobilne aplikacije, ki teče na operacijskem sistemu android. Zanimala nas je učinkovitost in natančnost lociranja znotraj prostora z uporabo pristopa logaritemske razdalje. Analizirali smo natančnost in robustnost sistema pri različnih jakostnih omrežnega signala, pri izpadu ene od vstopnih točk ter med gibanjem po prostoru. Prav tako smo iskali povezavo med nihanjem zaznane moči signala ter natančnostjo ocenjene lokacije. Naš algoritem temelji na umerjanju prostora z merjenjem jakosti mrežnega signala v referenčnih točkah. V prostoru v velikosti 137 m2 z vsaj 15 referenčnimi točkami, porazdeljenimi tako, da pokrijejo celoten spekter moči signala in vsaj tremi vstopnimi točkami mobilnega omrežja, je naš algoritem lokacijo določil s povprečno napako  2,5 m. V prostoru z manj referenčnimi točkami ali samo dvema vstopnima točkama je povprečna napaka zaznave lokacije narasla na  5 m ali več. Meritve so med drugim tudi pokazale, da je naš sistem manj primeren za uporabo med gibanjem uporabnika.
Keywords: lociranje v prostoru, trilateracija, Standard IEEE 802.11, brezžično omrežje, logaritemska razdalja, mobilna aplikacija, operacijski sistem android
Published: 27.10.2015; Views: 866; Downloads: 84
.pdf Full text (4,25 MB)

8.
Some Steiner concepts on lexicographic products of graphs
Bijo S. Anand, Manoj Changat, Iztok Peterin, Prasanth G. Narasimha-Shenoi, 2012, original scientific article

Abstract: The smallest tree that contains all vertices of a subset ▫$W$▫ of ▫$V(G)$▫ is called a Steiner tree. The number of edges of such a tree is the Steiner distance of ▫$W$▫ and union of all Steiner trees of ▫$W$▫ form a Steiner interval. Both of them are described for the lexicographic product in the present work. We also give a complete answer for the following invariants with respect to the Steiner convexity: the Steiner number, the rank, the hull number, and the Carathéodory number, and a partial answer for the Radon number. At the end we locate and repair a small mistake from [J. Cáceres, C. Hernando, M. Mora, I. M. Pelayo, M. L. Puertas, On the geodetic and the hull numbers in strong product graphs, Comput. Math. Appl. 60 (2010) 3020--3031].
Keywords: teorija grafov, leksikografski produkt, Steinerjeva konveksnost, Steinerjeva množica, Steinerjeva razdalja, graph theory, lexicographic product, Steiner convexity, Steiner set, Steiner distance
Published: 10.07.2015; Views: 644; Downloads: 89
URL Link to full text

9.
On a local 3-Steiner convexity
Boštjan Brešar, Tanja Gologranc, 2011, original scientific article

Abstract: Za dani graf ▫$G$▫ je Steinerjev interval množice vozlišč ▫$W subset V(G)$▫ množica tistih vozlišč, ki ležijo na kakem Steinerjevem drevesu glede na ▫$W$▫. Množica ▫$U subset V(G)$▫ je ▫$g_3$▫-konveksna v ▫$G$▫, če Steinerjev interval poljubne trojice vozlišč iz ▫$U$▫ v celoti leži v ▫$U$▫. Henning, Nielsen in Oellermann (2009) so dokazali, da graf ▫$G$▫, v katerem so ▫$j$▫-krogle ▫$g_3$▫-konveksne za vsak ▫$j ge 1$▫, ne vsebuje hiše niti grafov dvojčkov ▫$C_4$▫ kot induciranih podgrafov in vsak cikel v ▫$G$▫ dolžine vsaj šest je dobro premostljiv. V tem članku dokažemo, da velja tudi obrat tega izreka, s čimer okarakteriziramo grafe z ▫$g_3$▫-konveksnimi kroglami.
Keywords: matematika, teorija grafov, Steinerjev interval, razdalja, dobra premostljivost, mathematics, graph theory, Steiner interval, distance, well-bridgeness
Published: 10.07.2015; Views: 503; Downloads: 26
URL Link to full text

10.
Steiner intervals, geodesic intervals, and betweenness
Boštjan Brešar, Manoj Changat, Joseph Mathews, Iztok Peterin, Prasanth G. Narasimha-Shenoi, Aleksandra Tepeh, 2009, original scientific article

Abstract: Koncept ▫$k$▫-Steinerjevih intervalov naravno posplošuje geodetske (binarne) intervale. Definiran je kot preslikava ▫$S: Vtimes cdots times V longrightarrow 2^V$▫, kjer je ▫$S(u_1, dots ,u_k)$▫ množica tistih vozlišč grafa ▫$G$▫, ki ležijo na kakem Steinerjevem drevesu glede na multimnožico ▫$W = {u_1, dots ,u_k}$▫ vozlišč iz ▫$G$▫. V tem članku za vsako naravno število ▫$k$▫ dokažemo karakterizacijo razreda tistih grafov, v katerih imajo vsi ▫$k$▫-Steinerjevi intervali t.i. lastnost unije, ki pravi, da ▫$S(u_1,ldots, u_k)$▫ sovpada z unijo geodetskih intervalov ▫$I(u_i,u_j)$▫ med vsemi pari vozlišč iz ▫$W$▫. Izkaže se, da tedaj, ko je ▫$k>3$▫, ta razred sovpada z razredom grafov, v katerih ▫$k$▫-Steinerjev interval zadošča aksiomu monotonosti(m), kot tudi z razredom grafov, v katerih ▫$k$▫-Steinerjev interval zadošča aksiomu (b2), ki sta pogoja iz teorije vmesnosti. In sicer preslikava ▫$S$▫ zadošča aksiomu (m), če iz ▫$x_1, dots ,x_k in S(u_1, dots ,u_k)$▫ sledi ▫$S(x_1, dots ,x_k) subseteq S(u_1, dots ,u_k)$▫; ter ▫$S$▫ zadošča (b2), če iz ▫$x in S(u_1,u_2, dots ,u_k)$▫ sledi ▫$S(x,u_2, dots ,u_k) subseteq S(u_1, dots ,u_k)$▫. V primeru ▫$k=3$▫ so ti trije razredi grafov različni in za razreda grafov, v katerih Steinerjev interval zadošča lastnosti unije oz. aksiomu monotonosti (m), dokažemo strukturni karakterizaciji. Prav tako predstavimo več delnih ugotovitev za razred grafov, v katerih 3-Steinerjev interval zadošča aksimu (b2), ki vodijo do domneve, da so to natanko tisti grafi, v katerih je vsak blok geodetski graf z diametrom 2.
Keywords: matematika, teorija grafov, Steinerjev interval, geodetski interval, razdalja, vmesnost, monotonost, bločni graf, mathematics, graph theory, Steiner interval, geodesic interval, distance, betweenness, monotonicity, block graph
Published: 10.07.2015; Views: 539; Downloads: 73
URL Link to full text

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica