| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen inovativnosti v poslovnem modelu
Nataša Šteblaj, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih smo tako v Sloveniji kot v svetu priča številnim spremembam. V poslovnem svetu je sprememba edina stalnica uspešnega dela. Glede na to, da je v obdobju krize leta 2008 narasla velika brezposelnost, se je veliko ljudi odločilo za podjetniško pot. Eden temeljnih pogojev uspeha v poslovnem svetu je tudi skrbno pripravljen in premišljen poslovni načrt podjetja, ki skupaj s poslovnim modelom tvori celoto. Ko imamo zares dobro podjetniško idejo, moramo pripraviti še poslovni model in poslovni načrt. Poslovni model je listina, dokument, načrt, ki nas pelje po poti. Na tej poti moramo mimo ovir, ki se pojavijo. Je naš kompas, ki nas privede do cilja. V pričujočem diplomskem delu bomo predstavili podjetje Evegreen. Podjetje Evegreen je mlado zagonsko podjetje, ki dosega odlične rezultate. S svojo ustvarjalnostjo in inovativnostjo so razvili poslovni model, s katerim so postali uspešno podjetje na globalnem trgu. V teoretičnem delu se bomo sprehodili skozi inovativnost v poslovnem modelu. Pogledali bomo, kakšen je pomen poslovnega modela glede inovativnosti pri zagotavljanju trajnosti organizacije ter kako se kaže vloga inovativnosti poslovnega modela v samem podjetju. V praktičnem delu pa bomo na primeru zagonskega podjetja tudi pokazali, da je poslovni model treba sproti prilagajati in razširjati, saj je le tako podjetje lahko uspešno.
Ključne besede: inovativnost, poslovni model, ustvarjalnost, razširljivost poslovnega modela
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

2.
POVEZAVA MED INOVIRANJEM POSLOVNIH MODELOV IN INTERNACIONALIZACIJO MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Andreja Črnčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje poslovnega modela pomeni način pridobivanja večje vrednosti iz obstoječih virov podjetja, obstoječega trga in obstoječega znanja ter najboljši način za dosego trajnostne konkurenčne prednosti. Internacionalizacija pa predstavlja enega izmed vzrokov, ki privedejo do inoviranja poslovnega modela. Vsako podjetje, ki se odloča za vstop na tuj trg, najprej preuči obstoječi poslovni model, ali je le ta zadovoljiv za dobro poslovanje podjetja na tujem trgu ali bo potrebno v celotni organizaciji podjetja kaj spremeniti. V okviru magistrske naloge smo obravnavali inoviranje poslovnih modelov (Business model innovation - BMI) v teoriji in praksi ter povezavo z internacionalizacijo hitrorastočih malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Namen magistrske naloge je bil, na podlagi zbranih podatkov empirične raziskave ugotoviti povezavo med inoviranjem poslovnega modela in internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da so podjetja, ki so se lotila inoviranja poslovnega modela tudi v večini internacionalizirana a ne v celoti. Tudi podjetja, ki se osredotočajo samo na domač trg in se soočajo z izzivi in priložnostmi samo na domačem trgu čutijo potrebo po spremembi obstoječih poslovnih modelov. Presenetljivo smo ugotovili tudi, da so podjetja usmerjena na domač trg večkrat inovirala svoj poslovni model z obdobju zadnjih pet let kot podjetja, ki so internacionalizirana. Večkrat (več kot enkrat) so poslovni model inovirala tudi podjetja iz neperspektivnih panog v primerjavi s podjetji v perspektivnih panogah. Sklepna ugotovitev magistrskega dela je, da je inoviranje poslovnih modelov v okviru malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji sicer prisotno, ampak še zdaleč ni to ustaljena praksa slovenskih podjetij. Glede na dejstvo, da slovenska podjetja izhajajo iz majhnega nacionalnega gospodarstva, ki je v času globalne konkurence težko samozadostno, je bilo pričakovano, da bo velika večina anketiranih podjetij tudi internacionalizirana. Presenetil pa nas je podatek, da je le ena tretjina hitrorastočih anketiranih podjetij inovirala svoj poslovni model v zadnjih petih letih, saj v večini literature zasledimo velike pozitivne učinke vpeljave tega procesa. Naše priporočilo za še večje približevanje procesa inoviranja poslovnih modelov je morda tudi vzpostavitev določenih finančnih spodbud, ki bi podjetja spodbujal k premisleku oz. jih vodil v tirnice spremembe poslovnih modelov.
Ključne besede: inoviranje poslovnega modela, poslovni model, internacionalizacija podjetja, mala in srednja velika podjetja (MSP), primer dobre prakse inoviranja poslovnih modelov
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 912; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

3.
Vpliv prestrukturiranja poslovanja na transferne cene in davčnopravna ureditev tega področja v izbranih državah
Urška Slevec, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Ključne besede: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
VPLIV DEJAVNIKOV POSLOVNEGA MODELA PONUDNIKA NA UVEDBO RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU
Kristina Bogataj Habjan, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava povezanost dejavnikov poslovnega modela ponudnika z uvedbo storitev računalništva v oblaku v družbah in vpliv dejavnikov na sprejetje odločitve o uvedbi tovrstnih storitev. Predstavljeni raziskovalni model izhaja iz teoretičnih opredelitev dejavnikov poslovnega modela po Osterwalderju, dejavnikov poslovnega modela, opredeljenih v okviru projekta E-Factors, ter dejavnikov, opredeljenih na osnovi razgovora s strokovnjaki oziroma predstavniki ponudnikov storitev računalništva v oblaku. S predstavljenim raziskovalnim modelom 40 dejavnikov združujemo v naslednje skupine: Zmožnost ponudnika za zagotavljanje storitve, Vrednost storitve, Upravljanje odnosov s strankami, Prihodkovni model ponudnika in Stroški. V raziskavi je sodelovalo 80 družb iz Slovenije. Anketiranje se je izvajalo od 18. septembra do 10. oktobra 2012. Ugotovljeno je bilo, da statistično značilnih vplivov obravnavanih dejavnikov oziroma skupin dejavnikov na uvedbo storitev računalništva v oblaku v družbah ni možno potrditi. Čeprav njihovega vpliva na uvedbo storitev računalništva v oblaku statistično ni bilo možno potrditi s 95 % oziroma 90 % zanesljivostjo, so rezultati statistične analize potrdili, da: - Na uvedbo storitve Programska rešitev kot storitev še najpomembneje vpliva (pozitiven vpliv) skupina dejavnikov Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,493). - Na uvedbo storitve Platforma kot storitev še najpomembneje vpliva (pozitiven vpliv) skupina dejavnikov Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,610). - Na uvedbo storitve Infrastruktura kot storitev še najpomembneje vplivata (pozitiven vpliv) skupini dejavnikov Usmerjenost storitve glede na ciljne stranke (smerni koeficient: 0,901) in Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,576). Prav tako so bile ugotovljene zmerne oziroma močne povezave med samimi skupinami dejavnikov poslovnega modela ponudnika računalništva v oblaku. Smeri povezanosti teh povezav so pozitivne.
Ključne besede: - uvedba storitev računalništva v oblaku, dejavniki poslovnega modela, programska rešitev kot storitev, platforma kot storitev, infrastruktura kot storitev.
Objavljeno: 24.06.2014; Ogledov: 2157; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

Iskanje izvedeno v 1.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici