| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
ANALIZA RAZMERIJ IN PODOBNOSTI DROBNOPRODAJNIH CEN MED IZBRANIMI MESTI V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Andreja Šooš, 2014, magistrsko delo

Opis: V izbranem obdobju 2003–2012 smo s pomočjo nekaterih glavnih ekonomskih kazalnikov uspeli preučiti gospodarske razmere Slovenije in Hrvaške ter ugotovili, da se je po letu 2008 z začetkom finančne in gospodarske krize gospodarska aktivnost začela zmanjševati ter s tem vplivala na poslabšanje vseh ekonomskih kazalnikov. Stopnje gospodarske rasti so tako v letu 2012 bile negativne v obeh državah, prav tako se je v obeh državah zmanjšal pokazatelj gospodarske razvitosti, BDP na prebivalca po pariteti kupne moči, ki je v Sloveniji leta 2012 znašal 84 % povprečja EU-28, na Hrvaškem pa le 62 % evropskega povprečja. Po uradnih statističnih podatkih je nacionalna raven cen v letu 2012 v Sloveniji dosegla 82,9 % povprečja EU-28, medtem ko je na Hrvaškem dosegla 69,9 % evropskega povprečja. V empiričnem delu smo analizirali ravni cen 578 artiklov blaga in 91 storitev, najprej na nacionalni ravni med Slovenijo in Hrvaško, nato pa še med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin. Ugotovili smo naslednje:Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Sloveniji za 13 % višja v primerjavi s Hrvaško. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Ljubljani za 15 % višja v primerjavi z Zagrebom. Raven cen opazovanega vzorca blaga in storitev je v Mariboru za 12 % višja v primerjavi z Varaždinom. Med Slovenijo in Hrvaško ter med posameznima paroma mest Ljubljana-Zagreb in Maribor-Varaždin obstaja sorazmerno visoka stopnja podobnosti drobnoprodajnih cen. Relativna kupna moč slovenskih plač je v primerjavi s hrvaškimi višja za dobro petino.
Ključne besede: bruto domači proizvod, raven cen, censka pariteta, podobnost cen, relativna kupna moč plač
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 829; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

22.
RAVNI DROBNOPRODAJNIH CEN ŽIVIL V SLOVENIJI IN AVSTRIJI
Timotej Plečko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo z makroekonomskimi kazalniki primerjali gospodarstvi Sloveniji in Avstrije. Ti kažejo, da je slovensko gospodarstvo slabše razvito. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardu kupne moči je v Sloveniji na precej nižji ravni v primerjavi z Avstrijo. Prav tako je na precej nižji ravni tudi povprečna mesečna neto plača. Splošna raven cen sovpada s trditvijo, da bolj razvito gospodarstvo, izkazuje tudi višjo splošno raven cen. Ta je bila v Sloveniji v letu 2013, za 16,7 % pod povprečjem skupine držav EU-27. Avstrija je v tem času beležila za skoraj 7 % višjo splošno raven cen od povprečja EU-27. Na podlagi terenskega popisa cen v juniju 2014 smo med seboj primerjali 157 vrst živil, ki so bile razdeljene v trinajst skupin. Z izračuni censkih paritet smo ugotovili, da je bila povprečna raven cen živil v Sloveniji za 20,8 % nižja v primerjavi z Avstrijo. Najcenejša skupina znotraj vzorca živil, je bila skupina izdelkov iz žit, ki je bila v Sloveniji v povprečju za 33,7 % cenejša. Edina skupina, ki je bila v Sloveniji dražja, je bila skupina predelanega in konzerviranega sadja, in sicer za 7,3 %.
Ključne besede: Gospodarska razvitost, neto plača, censka pariteta, raven cen živil.
Objavljeno: 01.12.2014; Ogledov: 661; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (344,26 KB)

23.
UGOTAVLJANJE SPECIFIČNOSTI RAZMERIJ CEN STORITEV NA PRIMERU SLOVENIJE, NEMČIJE IN HRVAŠKE
Brigita Podkrajšek, 2014, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je gospodarska in politična povezava 28. evropskih držav, ki svojim članicam omogoča ekonomsko sodelovanje, enotni trg in skupno institucionalno okolje. Nemčija je ena od ustanoviteljic te povezave, Slovenija spada med mlajše članice, Hrvaška pa se je Evropski uniji pridružila komaj leta 2013. Kljub nekaterim skupnim točkam pa obstaja med njimi mnogo razlik. Nemško gospodarstvo je razvitejše od slovenskega in hrvaškega, saj je bruto domači proizvod na prebivalca po pariteti kupne moči za leto 2012 v Nemčiji bil višji od evropskega povprečja za 23 %, v Sloveniji je bil za 18 % nižji od povprečja EU-28, hrvaški pa je zaostajal za evropskim povprečjem za kar 39 %. V tej raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se omenjeni razvojni razkorak med Slovenijo in Nemčijo ter Hrvaško kaže skozi razmerja ravni cen storitev. V ta namen smo v tem delu primerjali cene 101 storitve med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško, ki smo jih razdelili v 10 skupin. Na podlagi izračunov smo prišli do naslednjih zaključkov: • Cene storitev so bile v Sloveniji v marcu in aprilu 2012 v povprečju za 30 % nižje kot v Nemčiji. Slovenski potrošnik je v povprečju za opazovano skupino storitev plačal le 70 % zneska, ki ga je plačal nemški potrošnik. • Primerjava cen storitev med Slovenijo in Hrvaško pokaže, da so bile v enakem opazovanem obdobju cene storitev v povprečju za 20 % višje kot na Hrvaškem. • Relativno najcenejša skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo z Nemčijo, so obrtne storitve in popravila, relativno najdražja skupina storitev, ko primerjamo Slovenijo s Hrvaško, pa so komunalne storitve. • Obstaja večja stopnja podobnosti cen preučevanega vzorca storitev med Slovenijo in Hrvaško, kot pa med Slovenijo in Nemčijo.
Ključne besede: storitve, stopnja razvitosti, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, podobnost cen.
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 684; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

24.
Stabilnost samopodobe pri osnovnošolcih
Marinka Drofenik, Zlatka Cugmas, Majda Schmidt, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: V članku so predstavljeni izidi raziskave, ki je proučevala stabilnost samopodobe otrok na prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, na prehodu iz 4. v 5. razred osemletne osnovne šole, na prehodu iz 5. razreda osemletne v 7. razred devetletne osnovne šole, ter razlike v samoocenah otrok glede na starost, spol, raven zahtevnosti (pri Heksibilni diferenciaciji) in zaključno oceno pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika. Ugotovitve kažejo, da samoocene otrok s starostjo in višanjem razredov upadajo, da so razlike v samoocenah otrok glede na spol v skladu s stereotipi o spolu. Ugotovljene razlike v samoocenjevanju otrok glede na raven zahtevnosti in zaključno oceno pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik pa ne gre pripisovati le tema dejavnikoma, ampak je treba te razlike interpretirati v povezanosti z drugimi razvojnimi nalogami otroka v tem starostnem obdobju.
Ključne besede: samopodoba, samoocena, stabilnost samoocene, samozaznava, spol, šolske ocene, raven zahtevnosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 875; Prenosov: 70
URL Povezava na celotno besedilo

25.
KVALITATIVNI VIDIKI BRALNEGA RAZUMEVANJA V 2. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Petra Erjavec, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je poleg poslušanja, govorjenja in pisanja pomembna komunikacijska dejavnost, ki posamezniku omogoča, da lahko vzpostavi interakcijo z družbo, pridobiva informacije, se izobražuje, sporoča svoje mnenje in želje. Ker smo v današnjem času deležni poplave različnih medijev, raziskave kažejo, da ljudje vse manj časa namenijo branju. Proces učenja branja se začne že zgodaj v otroštvu in od posameznika zahteva veliko vaje. S pomočjo vaje bralec svoje branje avtomatizira, kar mu omogoča, da več energije porabi za višje miselne procese. V šolskem letu 2011/12 so se v slovenskem šolskem sistemu začele uvajati številne spremembe, ki so se dotaknile tudi začetnega opismenjevanja. Ravno zaradi teh sprememb me je zanimalo, kakšno je bralno razumevanje učencev drugega razreda osnovne šole, ki so bili deležni začetnega opismenjevanja po prenovljenem učnem načrtu. Osredotočila sem se predvsem na kvalitativni vidik branja, saj me je zanimalo, kaj od prebranega besedila so si učenci zapomnili. Rezultati, ki so predstavljeni in interpretirani v empiričnem delu magistrske naloge, so pridobljeni na petih mariborskih osnovnih šolah, v razmiku štirih mesecev. Zanimal me je predvsem individualni napredek učencev pri dveh spremenljivkah – vprašanjih nižje ravni in vprašanjih višje ravni. Pridobljene rezultate bralnega razumevanja sem interpretirala tudi glede na spol učencev, predstavila sem tudi rezultate posameznih oddelkov na šolah, ki sem jih vključila v raziskavo. Rezultate, pridobljene v raziskavi, sem primerjala tudi med posameznimi šolami.
Ključne besede: začetno opismenjevanje, branje, bralno razumevanje, višja raven bralnega razumevanja, nižja raven bralnega razumevanja, 2. razred
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 1239; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

26.
USPEŠNOST BANK V SLOVENIJI GLEDE NA SESTAVO UPRAV, LASTNIŠKO STRUKTURO IN NAČIN NAGRAJEVANJA
Marko Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Svetovna gospodarska kriza, ki se je začela sredi leta 2007 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA) s pokom nepremičninskega balona, je v veliki meri razgalila poslovanje bank v preteklih desetih letih in kot glavnega krivca za stanje gospodarstev pokazala prav na njih. S propadom investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008 se je kriza še poglobila in povzročila najglobljo svetovno gospodarsko krizo po veliki recesiji v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Velike izgube, velikanski odpisi in izdatne državne pomoči so se vrstile povsod po svetu, da bi se pogasile posledice slabih vodstvenih odločitev in zgrešenega upravljanja s tveganji. Kriza je zelo prizadela tudi slovenske banke, a ne zaradi samih naložb v ameriške vrednostne papirje, temveč zaradi težav na strani virov financiranja (Košak, 2009, str. 10). Čeprav je, podobno kot v ostalih tranzicijskih državah, razvoj finančnega sistema tudi v Sloveniji napredoval relativno hitro, se je v času krize pokazalo, da je ta razvitost še vedno slaba. Slovenija je bila zelo odvisna od tujih virov financiranja, ki so se ob zaostrovanju finančne krize hitro zmanjševali. Poleg tega so bila slovenska podjetja v tistem času podkapitalizirana in odvisna od izvoznega povpraševanja, ki se je občutno zmanjšalo na globalni ravni. Z veliko recesijo v globalni kapitalistični ekonomiji v letih 2008 in 2009 smo bili v slovenski ekonomiji priča skokovitemu upadu izvoza in gospodarske rasti. Izvoz se je leta 2009 zmanjšal za 16 %, uvoz za 19 %, gospodarska rast je upadla za 7,9 % (Furlan, 2014). Dotok poceni tujega denarja se je začel ustavljati, gradbeni in nepremičninski balon se je začel spuščati. Tudi dvig brezposelnosti je bil strm: s 4,4 % leta 2008 na 9,6 % leta 2013. Zmanjševanje povpraševanja, hitro ohlajanje svetovnega gospodarstva in vračanje zapadlih dolgov so še okrepili likvidnostne težave podjetij in posledično bank, ki so se začele spopadati s povečanimi pritiski slabih dolžnikov. Slovenija se je tako v dvajsetih letih že drugič soočila s finančno krizo, ki je bila tokrat bistveno močnejša od tiste v zgodnjih devetdesetih letih. Pri tem se velikokrat zdi, da so bile banke, ki so imele jasno lastniško strukturo in mednarodni menedžment, praviloma uspešnejše in so tudi krizo prebrodile v hitrejšem času. Pokazalo se je tudi, da je bila do takrat veljavna regulativa finančnih trgov na ravni Evropske unije (v nadaljevanju EU) pomanjkljiva. V zelo kratkem času so se izvedle številne spremembe, s katerimi so evropski regulatorni organi spremenili obstoječa pravila in smernice nadzora finančnih institucij, prav tako pa so bile ustanovljene številne nove institucije, ki bodo v prihodnosti bedele nad njihovim poslovanjem. V iskanju krivcev in novih modelov korporativnega upravljanja bank so se tudi v Sloveniji pokazale bistvene razlike pri njihovi uspešnosti, ki so temeljile na strukturi lastništva, sestavi uprav in načinih nagrajevanja. V Sloveniji so pred krizo večinski tržni delež obvladovale banke v državnem lastništvu. Ta lastniški model je temeljil na pospešeni rasti posojil nefinančnim družbam. Letna stopnja posojil nefinančnim družbam se je od leta 2002 začela strmo zviševati (z 11,5 % leta 2002 na 37,5 % v letu 2008) in nikoli ni padla pod mejo 20 % na četrtletni ravni (European Banking Sector, 2013, str. 75). Zaradi krčenja depozitnih virov so se banke začele zadolževati v tujini in s tem še dodatno spodbudile posojilno ekspanzijo podjetjem in fizičnim osebam. Sredstva, ki so bila pridobljena na ta način, so bila uporabljena za različne špekulacije in prevzeme na podlagi visokega finančnega vzvoda. V povezavi s političnim vplivom so bila finančna sredstva v veliki meri posojena podjetjem v državni lasti, kjer so bile ocene kreditne sposobnosti in obvladovanje tveganj v času odobritve finančnih sredstev drugotnega pomena. V svetovnem merilu so to področje raziskovali številni avtorji in prišli do podobnih zaključkov glede uspešnosti bank v korelaciji s sestavo upra
Ključne besede: V letih od osamosvojitve dalje in v času pristopnih pogajanj z Evropsko unijo je bila Slovenija pogosto predstavljena kot država, ki se je izredno uspešno spopadla z razpadom Jugoslavije in izgubo takratnih izvoznih trgov. Po skorajda vseh ekonomskih statistikah je bil ekonomski razvoj Slovenije odličen, a po izbruhu svetovne finančne krize se je pokazalo, da je model, v katerem prevladujeta državno lastništvo in nizka raven tujih neposrednih naložb, zelo nevaren, saj v njem namesto tržnih zakonitosti velja asimetrija informacij in moralni hazard. Še posebej to velja za bančni sektor, ki ga v magistrski nalogi analiziramo na podlagi izbranih kazalnikov donosnosti in kazalnikov tveganja v obdobju 2009–2014.
Objavljeno: 19.12.2016; Ogledov: 487; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

27.
BRALNI USPEH UČENCEV S SLOVENSKIM IN TUJIM MATERNIM JEZIKOM
Nina Lambizer, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenskih šol že dolgo ne obiskujejo samo samo otroci, ki bi govorili slovenski jezik od rojstva, ampak so prisotni tudi otroci priseljencev iz drugih držav. Ti otroci nimajo avtomatiziranega znanja slovenskega jezika, kaj šele branja, in kje sta šele dobra bralna tehnika ter bralno razumevanje. Za te otroke je slovenski jezik tuji jezik, vendar ga v učnem šolskem sistemu uporabljajo kot prvi jezik. Je pa v Sloveniji čedalje več tujega prebivalstva in s tem posledično tudi več tujih otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Zaradi tega nas je zanimalo, kako so ti učenci uspešni pri branju, kakšna sta njihova bralna tehnika ter razumevanje pri branju. Raziskava je potekala v januarju 2016 na petih mariborskih šolah. Rezultati, ki smo jih predstavili v empiričnem delu, temeljijo na času prebranega besedila, številu napak, ki so jih učenci naredili med branjem, ter na prvi in drugi ravni razumevanja besedila. Pridobljene rezultate smo interpretirali glede na vpliv jezika, vlogo spola pri slovensko govorečih in tuje govorečih učencih ter korelacijo med bralno tehniko in razumevanjem učencev s slovenskim in tujim maternim jezikom.
Ključne besede: branje, bralno razumevanje, nižja raven bralnega razumevanja, višja raven bralnega razumevanja, tuji materni jezik, 3. razred
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

28.
Vpliv hrupa na proizvodni in izobraževalni proces
Sabina Hrašan, 2016, magistrsko delo

Opis: Hrup kot nezaželena oblika zvoka postaja vedno večji onesnaževalec našega okolja. To delo obravnava vpliv hrupa v dveh različnih okoljih: v proizvodnji (podjetje Alba d. o. o.) in v pedagoški dejavnosti (Srednja šola Ravne). V obeh okoljih so bile izvedene meritve hrupa in njihova frekvenčna analiza. Meritve so pokazale, da raven hrupa nikjer ne presega zakonsko določenih vrednosti, razen v delavnicah, kjer je bilo prisotno brušenje, udarjanje s kladivom, rezkanje, delo s stroji in v mizarski delavnici. V teh okoljih je zato nujno delavcem zagotoviti ustrezno osebno varovalno zaščito. Frekvenčna analiza hrupa je opozorila na zelo škodljiv nizkofrekvenčni hrup ali infrazvok, ki so ga meritve zaznale v industriji, v razredu pa ne. Zaposleni so izpolnili tudi anketni vprašalnik, na osnovi katerega je bilo postavljenih 6 hipotez. S statistično analizo anketnih odgovorov so bile potrjene naslednje hipoteze: a) v največji meri vpliva hrup na učitelje tako, da občutijo nervozo; b) več proizvodnih delavcev kot učiteljev pozna sodelavce, ki slabo slišijo; c) bolj pogosto se hrup pojavlja med proizvodnimi delavci kot učitelji; d) obstajajo statistično značilne razlike v zdravstvenih težavah med učitelji, ki delajo v okolju, kjer se vsakodnevno pojavlja hrup in učitelji, ki delajo v okolju kjer se občasno pojavlja hrup. Ovrženi sta bili dve hipotezi: a) več kot 50% delavcev je mnenja, da ima težave s sluhom, ter b) učitelji so po prihodu iz službe raje v tišini kot proizvodni delavci. Rezultati izvedene raziskave potrjujejo, da hrup vzbuja nemir, deluje stresno, vpliva na človekovo zdravje in njegovo počutje in ker je vsak dan na milijone delavcev v Evropi izpostavljenih hrupu pri delu in tveganjem, ki jih ta lahko povzroči, bi tej problematiki morali v prihodnje posvetiti več pozornosti in raziskav.
Ključne besede: hrup, obremenitev hrupa, ekvivalentna raven, frekvenčna analiza, avralni in ekstraavralni škodljivi učinki hrupa, infrazvok, stres, zdravstvene težave, osebna varovalna oprema, naglušnost, ..
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

29.
Vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah
Barbara Marinšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času si življenja brez branja sploh ne moremo več predstavljati, zato je zelo pomembno, da branju že v samem začetku šolanja namenimo veliko časa, saj je bralno razumevanje bistveno za vse nadaljnje učenje, ki sledi z leti šolanja. Pomembno je, da se zavedamo, da obstajajo vse tri ravni bralnega razumevanja in da ni dovolj, če učenci obvladajo le prvo raven. V šoli si moramo prizadevati, da bodo učenci znali besedilo prebrati, iz njega razbrati bistvene podatke, o besedilu tudi sklepati in o njem samostojno razmišljati. Ker je branje tako zelo pomembno, sem se odločila, da v svoje diplomskem delu preverim vpliv subvokalizacije na bralno razumevanje v različnih starostnih skupinah. V uvodu sem najprej izvedla dva preizkusa z besednimi verigami, kjer sem v prvem preizkusu uporabila metodo z žvečilnim gumijem, da sem učencem preprečila subvokalizacijo. V drugem preizkusu so reševali besedne verige brez žvečilnega gumija in jim je bila subvokalizacija omogočena. V mesecu aprilu sem testirala 3. a in 5. a razred na Osnovni šoli Zreče (dalje OŠ Zreče). Besedne verige je bil preizkus, ki je potekal na računalniku in je bil časovno omejen. Učenci so ta preizkus reševali s tipko presledek in z miško ter tako ločevali skupaj napisane besede. Pri teh dveh preizkusih me je zanimal čas reševanja s subvokalizacijo in brez nje tako v tretjem kot v petem razredu. Nato sem v obeh razredih izvedla dva preizkusa bralnega razumevanja ljudskih pravljic z metodo žvečilnega gumija in brez njega. Učenci so v posameznem preizkusu prebrali ljudsko pravljico in nato samostojno odgovorili na vprašanja prve, druge in trejte ravni razumevanja. Tukaj me je zanimala uspešnost učencev tretjega in petega razreda pri bralnem razumevanju skupno na vseh treh ravneh in nato še na posamezni ravni razumevanja.
Ključne besede: Slabe bralne navade, bralno razumevanje, subvokalizacija, bralna motivacija, ovire pri branju, pismenost, prva raven razumevanja, druga raven razumevanja, tretja raven razumevanja.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

30.
Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 a
Suzana Goričanec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Obravnava glagola in njegovih oblikovnih lastnosti pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika na primeru učbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1a nam omogoča vpogled v poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika na začetni stopnji in prikazuje, koliko znanja o slovenskem glagolu in njegovih oblikovnih lastnostih pridobijo učeči se, ki se udeležijo tovrstnega tečaja. V teoretičnem delu so s pomočjo deskriptivne metode predstavljeni relevantni viri in literatura s področja slovenske glagolske besedne vrste, ki vključujejo njegove oblikovne lastnosti (oseba, čas, število, naklon, vid, način in prehodnost), ter teoretična dognanja o slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku, ki predstavljajo temelj za naše nadaljnje raziskovanje. V nadaljevanju sta predstavljena jezikovni korpus Gigafida ter spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika², saj sta odličen in enostaven pripomoček za iskanje slovenskega besedja, ki se uporablja v zadnjih desetletjih. Empirični del omenjenega magistrskega dela prinaša analizo učbeniškega kompleta za doseganje ravni A1 po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira (SEJO) – Slovenska beseda v živo 1a in priročnika za učitelje, kjer se bomo osredotočili na glagol in naloge, ki so mu namenjene. Nadalje bomo ugotavljali, v kolikšni meri udeleženci začetnega tečaja na podlagi analiziranega učbeniškega kompleta usvojijo slovenski glagol, in na podlagi Bloomove taksonomije raziskovali, kateri tipi nalog so najpogostejši. V sklepnem delu, kjer so predstavljene ugotovitve in preverjene hipoteze, bomo s pomočjo metode sinteze nadgradili omenjeno gradivo in pokazali, kako ga uporabiti v praksi s pomočjo elektronskih virov. Magistrsko delo ponuja natančen prikaz možnosti obravnave glagolske besedne vrste ter njegovih oblikovnih lastnosti na začetnem tečaju slovenščine kot drugega in tujega jezika ter je namenjeno strokovnjakom, učiteljem, študentom, udeležencem tečaja in vsem, ki jih vzgoja in izobraževanje zanimata.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, glagol, obliko(slo)vne lastnosti, učbeniški komplet, začetna raven.
Objavljeno: 09.01.2019; Ogledov: 399; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici