1. Zdravilne rastline škrata Zdravilka : diplomsko deloLana Lašič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preko lutke škrata Zdravilka spoznavali zdravilne rastline. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je zapisan na podlagi strokovne literature. V njem smo opredelili, kaj je lutka, lutkovne tehnike, vlogo lutke, lutke v prvem razredu osnovne šole, lutko v korelaciji s področjem narave ter zdravilne rastline. Osredotočili smo se na pet izbranih zdravilnih rastlin, ki smo jih uporabili pri praktičnem delu diplomskega dela. Praktični del vključuje načrtovanje, izvedbo in evalvacijo projekta. Projekt je sestavljen iz priprav za dejavnosti, ki smo jih opravljali z otroki prvega razreda osnovne šole. Priprave vključujejo različne aktivnosti, ki jih otroci izvedejo s pomočjo lutke škrata Zdravilka. Cilj diplomskega dela je otrokom predstaviti zdravilne rastline na zanimiv in raznovrsten način z različnimi lutkovnimi dejavnostmi.
Keywords: lutka, lutkovne dejavnosti, narava, škrat Zdravilko, zdravilne rastline
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 145; Downloads: 59
 Full text (9,36 MB) |
2. |
3. Marketinško komuniciranje in vedenje odjemalcev v podjetju OnlyplantsAna Tomaž, 2023, master's thesis Abstract: Marketinško komuniciranje je sredstvo, s katerim podjetja neposredno ali posredno obveščajo, prepričujejo in opominjajo potrošnike o izdelkih in blagovnih znamkah, ki jih ponujajo na trgu. V okviru tega termina morajo vodje marketinga razumeti osnove komunikologije, modele integriranega marketinškega komuniciranja in instrumente, saj bodo lahko le tako na trgu ustvarili uspešne marketinške strategije. Ker poznavanje marketinških orodji in strategij dandanes ni dovolj, je za uspešno prodajo in rast podjetja nujno poznavanje svojih odjemalcev. Vedenje porabnikov je proces odločanja in fizične aktivnosti, ki se pojavlja pri posamezniku pri vrednotenju, pridobivanju, uporabi in »znebitvi« dobrin in storitev.
V teoretičnem delu smo se osredotočili na opredelitev komuniciranja, instrumentov marketinškega komuniciranja, digitalnega marketinga, vedenja odjemalcev in potrošnikov sobnih rastlin. V nadaljevanju smo predstavili podjetje Onylplants ter njihovo ponudbo storitev, izdelkov in pojavljanja na družbenih omrežjih ter spletni strani. Empirični del naloge vsebuje raziskavo, kjer smo na osnovi strukturiranega intervjuja in anketnega vprašalnika raziskovali marketinško komuniciranje in vedenje odjemalcev podjetja Onylplants. Specifično smo se osredotočili na družbena omrežja, starostne skupine in dejavnike, ki vplivajo na odjemalce ter njihovo potrošnjo v podjetju. Ugotovili smo, da je Instagram ključna platforma za pridobivanje odjemalcev ter, da bi podjetje Onylplants večina trenutnih kupcev priporočila drugim. Prav tako lahko potrdimo, da so milenjici najštevilčnejši kupci, ki si bi za dodaten vir informacij želeli platformo TikTok.
Keywords: Komuniciranje, marketinško komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, sobne rastline, družbena omrežja, vedenje odjemalcev
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 503; Downloads: 77
Full text (2,26 MB) |
4. Tujerodne rastline v nižinskih gozdnih fragmentih: vpliv značilnosti robov in človekovih aktivnostiMirjana Šipek, 2022, doctoral dissertation Abstract: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Keywords: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Published in DKUM: 12.12.2022; Views: 842; Downloads: 103
Full text (8,03 MB) |
5. Fiziologija rastlin : priročnik z navodili za vajeJana Ambrožič-Dolinšek, Terezija Ciringer, 2022 Abstract: Priročnik je namenjen študentom na študijskih programih s področja biologije, ekologije z naravovarstvom in bodočim učiteljem biologije, ki bi se radi spoznali z eksperimentalnim delom s področja fiziologiji rastlin. Sestavlja ga osem vsebinskih sklopov, ki obravnavajo rastlinske pigmente, dihanje rastlin in fotosintezo, encimsko aktivnost rastlin, uravnavanje vodnih razmer v rastlinah, plazmolizo, mineralno prehrano rastlin s prepoznavanjem simptomov pomanjkanja posameznih hranil, metode določanja vsebnosti sladkorjev in bioteste za rastlinske hormone. Vsaka od vaj se začne z vsebinskim uvodom ter nadaljuje s cilji, nalogami, materiali in potekom izvedbe vaje. Vaje so podprte s slikami posameznih poskusov, preglednicami, kemijskimi formulami za preračune posameznih fizioloških parametrov in navodili za delo s kemikalijami in opremo.
Keywords: eksperimentalne vaje, priročnik, fiziologija rastlin, biologija rastlin, laboratorijske aparature in postopki, laboratorijske rastline
Published in DKUM: 29.06.2022; Views: 831; Downloads: 144
Full text (11,99 MB)
This document has many files! More... |
6. Sistem za zalivanje in oddaljen nadzor pogojev za rast sobnih rastlin : diplomsko deloJana Janković, 2022, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je bil izdelati samodejni sistem za zalivanje različnih vrst sobnih rastlin in oddaljen nadzor le-teh. Rešitev je namenjena lastnikom rastlin, ki jim zaradi sodobnega načina življenja primanjkuje časa za pravilno nego rastlin. Najprej smo predstavili področje dela in definirali zahteve, ki bi jih rešitev izpolnjevala glede na pogoje rasti rastlin. Razložili smo koncept delovanja in zasnovo rešitve, znotraj katere smo zasnovali zalivalni sistem, zaledni sistem Node.js in mobilno aplikacijo Android, ki omogoča oddaljen nadzor pogojev za rast rastlin.
Keywords: zalivanje, sobne rastline, oddaljen nadzor, ESP32, informacijski sistem
Published in DKUM: 28.01.2022; Views: 1575; Downloads: 300
Full text (2,67 MB) |
7. Uporabne rastline od Krasa do Kvarnerja : priročnik za prepoznavanje divjih rastlin s poudarkom na njihovi uporabnostiBranko Bakan, Ivana Vitasović Kosić, Gregor Fištravec, Mitja Kaligarič, 2021 Abstract: Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je pojasnjeno kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do današnjih časov tudi ostal. Jedilne, zdravilne, začimbne, dišavne, in druge uporabne rastline (kot material, obredni namen) so človeka spremljale iz generacije v generacijo. To znanje smo v projektu »kaštelir« raziskovali, ga povzeli in strnili v dvostranske botanične opise rastlin, način nabiranja, priprave in njihovo uporabo. Tako smo prikazali 154 divje rastočih vrst, vsako tudi s tremi do štirimi originalno posnetimi fotografijami. V knjigi je tudi krajša predstavitev rastlinske morfologije, floristični in predvsem vegetacijski opis celotnega območja in kodeks nabiranja divjih rastlin. Knjiga – vodič po uporabnih divjih rastlonah – je namenjena širšemu krogu bralcev, ki jih zanima narava in življenje z njo.
Keywords: Kras, Istra, etnobotanika, uporabne rastline, priročnik
Published in DKUM: 31.03.2021; Views: 1276; Downloads: 75
 Link to file |
8. Vsebnost fosforja v različnih delih hibridnih rastlin bezgaVeronika Turk, 2020, undergraduate thesis Abstract: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Keywords: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1185; Downloads: 96
Full text (561,62 KB) |
9. Uporaba energetske rastline miscanthus giganteus za čiščenje s hranili bogatih odpadnih voda v razpršenih naseljihUroš Kolar, 2019, master's thesis Abstract: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Keywords: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Published in DKUM: 29.10.2019; Views: 1223; Downloads: 122
Full text (1,84 MB) |
10. Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (Fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) s pomočjo biotestov (Cucumis test)Maja Luković, 2019, master's thesis Abstract: Invazivne tujerodne vrste se hitro razmnožujejo in razširjajo ter izpodrivajo avtohtone vrste. V naši raziskavi smo želeli raziskati vsebnost rastlinskim hormonom podobnih substanc v dveh invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, kanadski zlati rozgi (Solidago canadensis) in japonskem dresniku (Fallopia japonica). S kumaričnim (Cucumis) biotestom smo ugotavljali vsebnost avksinom in citokininom podobnih substanc v rastlinskem materialu, v različnih razvojnih stadijih rasti, sušenem v sušilniku ali liofilizatorju. V obeh proučevanih invazivnih vrstah smo v materialu, sušenem v liofilizatorju določili nekoliko več hormonom podobnih substanc v primerjavi s sušenim materialom v sušilniku. Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je vsebovala med 65 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 50 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastlin. Japonski dresnik (Fallopia japonica) je vseboval med 63 µg in 116 µg avksinov in med 0 µg in 53 µg citokininov na gram suhe mase (SM) rastline. Največ avksinov in avksinom podobnih substanc imata obe proučevani vrsti v drugem razvojnem stadiju, v katerem so rastline že razvile dolge, še neolesenele poganjke, ter liste in v tretjem razvojnem stadiju, v katerem so bile rastline skoraj popolnoma razvite, z že nekoliko olesenelimi stebli. Največ citokininov in citokininom podobnih substanc smo zaznali v drugem razvojnem stadiju pri obeh rastlinskih vrstah.
Keywords: Solidago canadensis, kanadska zlata rozga, Fallopia japonica, japonski dresnik, invazivne tujerodne rastline, avksini, indol-3-butanojska kislina (IBA), citokinini, 6-benzilaminopurin (BAP), kumarični (Cucumis) biotest
Published in DKUM: 29.08.2019; Views: 1931; Downloads: 118
Full text (1,34 MB) |
