Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Za uspešno delovanje in zagotavljanje ključnih družbenih funkcij morajo sektorji kritične infrastrukture za komuniciranje med seboj in med pristojnimi državnimi organi imeti na voljo varne in neprekinjene mobilne komunikacijske storitve. Te omogočajo sodelovanje pri odzivu na krizne situacije in informiranje državnih oblasti, da lahko te sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito države in njenega prebivalstva. V diplomskem delu smo analizirali ranljivosti aktualne mobilne komunikacijske tehnologije ter njihov vpliv na varnost in neprekinjeno delovanje komunikacij v sektorjih kritične infrastrukture. Opredelili smo ključne ranljivosti aktualne tehnologije in prednosti uporabe naprednejše 5G tehnologije za izvajanje komunikacijskih storitev v sektorjih kritične infrastrukture. Navedli smo razloge za uporabo 5G tehnologije v sektorjih kritične infrastrukture in opisali načine za vzpostavitev zasebnih 5G omrežij, ki ponujajo največji nivo varnosti in zanesljivosti. Izvedli smo tudi intervju z zaposlenima na podjetju Telekom Slovenije, ki je tudi sam upravljalec s KI, ter analizirali njune odgovore napram obstoječi literaturi in lastnim ugotovitvam.
Ključne besede: kritična infrastruktura, mobilne komunikacije, 5G mobilno omrežje, analiza ranljivosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: V magistrskem delu bomo opredelili pojem kibernetske varnosti, prav tako se bomo posvetili tudi vrstam in izvajalcem kibernetskih napadov. Predstavili bomo penetracijsko testiranje s katerim se vedno bolj srečujejo podjetja na trgu z namenom, da ugotovijo ranljivosti svojih sistemov in izboljšajo varnost znotraj podjetja. Varnost informacijske tehnologije je zaščita računalniških sistemov, omrežij in podatkov pred nepooblaščenim dostopom, krajo, poškodbo ali drugimi vrstami kršitev varnosti. Zagotavlja zaupnost, celovitost in razpoložljivost informacij in virov ter nepooblaščenim uporabnikom preprečuje dostop do občutljivih informacij ali sistemov. Cilj kibernetske varnosti je zmanjšati možnosti za napad na računalniške sisteme in omrežja ter omejiti škodo, ki jo lahko povzroči uspešno izkoriščanje ranljivosti. Izkoriščanje se nanaša na uporabo ranljivosti ali slabosti v računalniških sistemih ali omrežjih za pridobitev nepooblaščenega dostopa ali izvajanje drugih zlonamernih dejanj. Izkoriščanje je lahko v različnih oblikah, na primer z uporabo zlonamerne programske opreme, socialnega inženiringa ali hekerskih tehnik za pridobitev dostopa do sistemov, krajo informacij ali motenje poslovnih dejavnosti. Iz tega izhaja penetracijsko testiranje, kjer podjetja z namenom ugotovitve potencialnih ranljivosti najamejo profesionalne hekerje. V drugem delu magistrskega dela bomo predstavili rezultate naših poizkusov vdora in izkoriščanja ranljivosti v predpripravljene sisteme. Iz praktičnega dela bomo izhajali in prišli do zaključkov in smiselnih napotkov za zagotovitev boljše kibernetske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, računalniške ranljivosti, hekerji, socialni inženiring, penetracijski test
Objavljeno v DKUM: 21.08.2023; Ogledov: 813; Prenosov: 244
Celotno besedilo (10,60 MB)

Opis: Problem preverjanja pristnosti ostaja eden ključnih izzivov na področju informacijske varnosti. Zaznamujejo ga naraščujoče varnostne pomanjkljivosti besedilnih gesel, ki že pol stoletja vztrajajo kot prevladujoč način avtentikacije. V tem času so bile predlagane metode, ki skušajo nadomestiti besedilna gesla, čeprav njih same odražajo druge pomanjkljivosti. Med predlaganimi izstopajo grafična gesla kot ena izmed alternativ, ki izboljšuje odpornost na napade s surovo silo, hkrati pa dosega zadostno raven uporabnosti ter enostavnosti. Kljub temu bi grafična gesla zaradi izpostavljenosti vizualnih elementov lahko bila ranljiva na napade z opazovanjem. Napad z opazovanjem je tehnika socialnega inženiringa, ki se pogosto obravnava v kontekstu grafične avtentikacije. Ne glede na to je ranljivost na tovrstni napad redko ocenjena empirično, obstoječe evalvacije pa so slabe kakovosti in veljavnosti. Glavni namen raziskave je bil preučiti razloge za slabe evalvacije ranljivosti na napad, ter oblikovati ustrezne metodološke izboljšave, ki bi raziskovalcem omogočili visoko-kakovostno vrednotenje te ranljivosti. V raziskovalni fazi smo opravili sistematičen pregled literature o napadu z opazovanjem. Preiskava je odkrila dva glavna problema. Prvič, v literaturi je uporabljenih mnogo različnih meritev ranljivosti, predvsem zaradi omejenega razumevanja napada ter številnih dejavnikov, ki nanj vplivajo. Drugič, poskusi napadov so običajno zasnovani na podlagi poljubnih in spontanih odločitev, saj se raziskovalci pogosto zanašajo na lastno intuicijo in strokovno znanje, da določijo posebne okoliščine, v katerih so dane metode ranljive na takšen napad. Da bi rešili problem merjenja občutljivosti na napad z opazovanjem, smo iz vseh možnih metrik sestavili ansambel. Individualne metrike smo normalizirali in prilagodili tako, da upoštevajo tudi delno pravilna ugibanja znakov gesla. Nato smo posamezne metrike združili v sestavljene na podlagi skupnih lastnosti. Takšen pristop je omogočal splošno in poglobljeno analizo dovzetnosti določene metode na napad z več zornih kotov. To raziskovalcem omogoča, da raziščejo možne dejavnike in druge prikrite razloge, zakaj je določena metoda dovzetna na napad z opazovanjem. Ansambel smo integrirali v ogrodje za ocenjevanje ranljivosti na napad z opazovanjem. Vseboval je nabor 30 parametrov: 10 za opis vidikov načrtovanja metode in ugotavljanja okoliščin, v katerih bi metoda lahko bila ranljiva na napad, in dodatnih 20 za določitev najprimernejšega eksperimentalnega postopka na podlagi modela tveganj. Ogrodje smo zasnovali z namenom, da bi raziskovalcem zagotovili metodološki aparat, ki bi omogočal visoko-kakovostno načrtovanje in izvedbo eksperimentov napada z opazovanjem. Za dosego tega cilja pričakujemo revizije in izboljšave ogrodja na osnovi na novo pridobljenega znanja iz izvedenih eksperimentov. Ustreznost ogrodja za ocenjevanje ranljivosti in metričnega ansambla smo preverili v živem eksperimentu, v katerem je 276 udeležencev prevzelo vlogo zlonamernih in naključnih opazovalcev, ki napadajo tri avtentikacijske metode: besedilna gesla, sistem gesel za spreminjanje iger, in asociativne sezname. Osem eksperimentalnih skupin smo primerjali in analizirali vse metrike ranljivosti na napad ter čase prijave v različnih eksperimentalnih pogojih. Rezultati potrjujejo, da so grafične metode zaradi izpostavljenosti vizualnih elementov in transparentnosti interakcije človek-računalnik bolj dovzetne na tovrsten napad. Disertacija ključno prispeva k objektivnem in celovitem načinu ocenjevanja ranljivosti na napad z opazovanjem. Z izpopolnjevanjem ocenjevalnega ogrodja in metričnega ansambla ranljivosti pričakujemo izboljševanje kakovosti tovrstnih empiričnih raziskav. Nadejamo se, da bo pridobljeno znanje povečalo naše razumevanje napada z opazovanjem in spodbudilo zasnovo novih avtentikacijskih mehanizmov, odpornih na napad z opazovanjem.
Ključne besede: avtentikacija, besedilna gesla, grafična gesla, napad z opazovanjem, ocenjevanje ranljivosti, eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.08.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 136
Celotno besedilo (16,43 MB)

Opis: Internetna varnost je pomemben faktor našega vsakdanjika na spletu. Majhen delež obiskovalcev svetovnega internetnega omrežja se zaveda, katere osebne podatke lahko razkrijemo ob nepazljivosti. V namen varnejše uporabe spleta si bomo ogledali pogoste varnostne luknje, orodja s katerimi lahko odkrijemo varnostne luknje in kako varnostne luknje pokrpati.
Ključne besede: računalniške ranljivosti, mikropopravek, kibernetska varnost.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 732; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Skladno s sodobnimi tehnološkimi trendi internet stvari (t.i. IoT) postaja vse bolj razširjen pojav, tako v poslovnem okolju kot vsakodnevnem življenju. Zaradi ogromnih količin podatkov in tveganj, ki nastajajo pri uporabi in delovanju IoT naprav, je postala njihova varnost pomembna raziskovalna tema. IoT naprave namreč zbirajo in obdelujejo osebne in občutljive uporabniške informacije in prav zaradi tega morajo biti odporne na grožnje in napade ter omogočiti zaupanje, varnost in zasebnost podatkov ter uporabnikov. Dosedanje raziskave kažejo, da je z delovanjem in uporabo IoT naprav povezanih ogromno ranljivosti, z zagotavljanjem varnosti pa so povezani številni izzivi, ki izhajajo iz kompleksne arhitekture in dinamičnega IoT okolja. Izziv predstavlja tudi eksponenten tehnološki napredek. Zaradi hitrosti razvoja IoT je namreč varnost pogosto zanemarjena. Namen diplomskega dela je bil opraviti pregled aktualnih varnostnih izzivov in ključnih ranljivosti, povezanih z delovanjem in uporabo IoT naprav. Cilj je bil ugotoviti, katere varnostne ranljivosti so najpogostejše in kakšne so njihove značilnosti. Skladno s tem je bila v empiričnem delu opravljena analiza ranljivosti povezanih z IoT napravami, vključenih v CVE podatkovno bazo, ki vključuje seznam javno znanih ranljivosti in izpostavljenosti na področju kibernetske varnosti. Rezultati kažejo, da lahko izkoriščanje ranljivosti IoT naprav v večini primerov vpliva na zaupnost, celovitost in dostopnost sistemov, pri čemer za izvedbo napada najpogosteje ni potrebna uporabniška interakcija, zadostuje pa že dostop preko interneta. Med najpogostejše ranljivosti sodijo neustrezne omejitve delovanja pri delu s pomnilnikom, možnosti vrivanja ukazov in neustrezno filtriranje vhodnih podatkov. Ugotovitve diplomskega dela prispevajo k razumevanju ključnih tveganj na področju IoT. Predstavljena priporočila za varen razvoj in izvedbo IoT naprav pa prispevajo k učinkovitejšemu načrtovanju in prenovi IoT naprav ter sistemov, saj se z upoštevanjem najpogostejših ranljivosti lahko odpravi velik del varnostnih tveganj.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnostne ranljivosti, stopnja tveganja, vektorji napadov, posledice
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1051; Prenosov: 170
Celotno besedilo (722,22 KB)