SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RAK DOJKE PRI MOŠKIH
Sanja Muršec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo Rak dojke pri moških je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem, teoretičnem delu, je opisana anatomska zgradba dojke, v nadaljevanju pa je predstavljen rak dojk pri moških, in sicer epidemiologija in etiologija, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, vrste karcinomov dojke, nastanek metastaz ter klasifikacija raka dojke. Predstavljena je tudi diagnostika raka dojk pri moških, ki zajema anamnezo, klinični pregled in dodatne preiskave. Opisan je pomen preventive ter zgodnje diagnostike raka dojk, potek samopregledovanja dojk, vloga medicinske sestre pri samopregledovanju dojk ter načini zdravljenja raka dojk. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost moških o raku dojke pri moških izredno slaba in da samopregledovanje dojk izvaja zelo malo moških.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, rak dojke pri moških, zdravljenje raka dojke.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4459; Prenosov: 689
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev
Nina Preglav, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu sta predstavljena anatomija dojke in rak dojke. V okviru poglavja rak dojke je predstavljena epidemiologija raka dojk, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja, zgodnje odkrivanje raka dojk, samopregledovanje dojk, zdravniški pregledi in mamografija. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja ter izdelan načrt za zdravstveno vzgojni preventivni program za preprečevanje raka dojk. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti vlogo zdravstvenih delavcev v ginekoloških ambulantah na Koroškem na področju primarne preventive raka dojk. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah na Koroškem, in sicer v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi, Zdravstvenem domu Dravograd, Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketiranje je bilo izvedeno konec meseca maja 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je v večini ginekoloških ambulant na Koroškem na razpolago dovolj zloženk in plakatov o raku dojk, skoraj nikjer pa nimajo modelov oziroma ne predvajajo filmov o preprečevanju raka dojk. Za poučevanje žensk o raku dojk največ zdravstvenih delavcev uporablja pogovor, velik odstotek ginekoloških ambulant pa nima organiziranih predavanj ali delavnic, kjer bi se ženske lahko naučile pravilno pregledati dojke.
Ključne besede: rak dojke, preprečevanje raka dojk, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, zgodnje odkrivanje raka dojk.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2724; Prenosov: 615
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
DUŠEVNO ZDRAVJE PRI ŽENSKAH S POTRJENIM RAKOM DOJKE
Anita Mešić, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo predstavili rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje in vzroke duševnih motenj. Prav tako smo poudarili promocijo in preventivo duševnega zdravja ter rehabilitacijo duševnih motenj. Opredelili smo najbolj pogoste duševne motnje, ki se pojavljajo v času potrditve rakave bolezni. Poudarili smo pomen dobre komunikacije med medicinsko sestro in pacientko, ki je v času zdravljenja ključnega pomena. Na podlagi raziskave smo predlagali ambulantni program edukacije o simptomih porušenega duševnega zdravja in preprečevanje le-tega v začetni fazi soočanja z boleznijo. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketne raziskave. Vprašalnik je izpolnilo 68 od 110 pacientk, ki so imele potrjen rak dojke v Posavju, v zadnjih treh letih (2007, 2008 in 2009). Rezultate ankete kažejo slabo informiranost pacientk glede možnih duševnih motenj v času zdravljenja raka dojk.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, duševno zdravje, duševne motnje, medicinska sestra, komunikacija, edukacija.
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2746; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (920,52 KB)

4.
OSVEŠČENOST VZGOJITELJIC IN POMOČNIC VZGOJITELJIC O RAKU DOJK
Vesna Kuhar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Osveščenost vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o raku dojk je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del predstavlja: zgradbo dojke, rak dojke, vrste raka dojke, dejavnike tveganja in sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, diagnostiko in zdravljenje ter preventivo raka dojk. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med 50 vzgojiteljicami in 50 pomočnicami vzgojiteljic v devetih enotah Vrtca Ptuj, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic osveščene o raku dojk, o možnih dejavnikih tveganja, simptomih te bolezni ter o poznavanju in izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanje raka dojk. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analiza rezultatov raziskave je pokazala, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic dobro osveščene o raku dojk, sumljivih znamenjih in dejavnikih tveganja za nastanek bolezni ter o izvajanju preventivnih ukrepov za preprečevanja raka dojk.
Ključne besede: osveščenost, rak dojke, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, dejavniki tveganja
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1115; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

5.
Etične dimenzije mamografije in problem sevalne obremenjenosti
Melita Sotlar, 2012, magistrsko delo

Opis: Sodobni razvoj medicine nenehno prinaša nova odkritja, nove tehnologije, posege, uspehe, neuspehe in seveda tveganja. V medicini se izvajajo nove preiskave za zgodnje odkrivanje bolezni, preprečevanje bolezni in uspešno zdravljenje. Med najpogostejšimi boleznimi je pri ženskah še vedno na prvem mestu rak. Incidenca raka dojke v Sloveniji narašča in je najpogostejša zvrst raka pri ženskah v Sloveniji. Mamografija je trenutno najboljša metoda za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Zaradi povečanega števila mamografij, še posebno po uvedbi organiziranega, sistematičnega zgodnjega odkrivanja raka dojk (presejanja) v Sloveniji, moramo nameniti več pozornosti sevanju in dozi na dojko. Pri mamografiji je tkivo dojke izpostavljeno ionizirajočemu sevanju, s čimer tvegamo nastanek radiogenega raka. Doza pri mamografiji se izraža s povprečno žlezno dozo na dojko. Opisali smo način izračuna povprečne žlezne doze, kolikšna je doza sevanja na dojko in kakšno je tveganje za nastanek radiogenega raka. Določili smo absolutno oceno tveganja in ocenili, koliko novo nastalih rakov smo povzročili z ionizirajočim sevanjem. Glede na to, da pomen etike v zdravstvu vseskozi narašča in je osnova za etično razmišljanje in odločanje v dilemah, ki se pojavljajo v vsakodnevni praksi, smo v nalogi izpostavili pomembnost (I) etičnih načel, in sicer načela avtonomije, neškodovanja, dobronamernosti in pravičnosti (II), ugotavljali smo njihovo upoštevanje na področju sevalne obremenjenosti (III), preučili kodeksa etike, in sicer Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov in Kodeks etike radioloških inženirjev in (IV) ugotavljali, ali si posamezna načela, ki so zapisana v kodeksih, nasprotujejo oziroma so v koliziji. Razen kršenja načel smo upoštevali tudi Zakon o pacientovih pravicah, ki za vse primere zdravstvene oskrbe predpisuje standarde primernosti, kakovosti in varnosti.
Ključne besede: mamografija, rak dojke, povprečna žlezna doza, etiška načela, kodeksi, pravice
Objavljeno: 22.08.2012; Ogledov: 1546; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Depresija pri bolnicah z rakom dojke
Anja Konečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delo smo predstavili depresijo pri bolnicah z rakom dojke. Opisali smo depresijo, njene simptome, vzroke, kakšne so reakcije ob postavitvi diagnoze rakavega obolenja dojke, na kakšne načine se z boleznijo soočajo in kdo jim je pri tem v največjo oporo. Izpostavili smo tudi pomen psihoonokologije in vlogo medicinske sestre. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med udeleženkami, Društva onkoloških bolnikov Slovenije, v skupini za samopomoč ženskam z rakom dojke. V raziskavi je sodelovalo 30 anketirank. Želeli smo ugotoviti, koliko anketirank z rakom dojke je imelo depresivne motnje, koliko jih je samih poiskalo pomoč, kje so pomoč poiskale, v katerem obdobju rakave bolezni se je depresivno razpoloženje najpogosteje pojavljalo in kako je zdravljenje raka in potek bolezni vplivalo na depresivno razpoloženje. Rezultati raziskave so pokazali, da so kar v 83 odstotkih anketiranke navajale depresivne motnje. Prve znake depresivne motnje je več kot polovica opazila ob postavitvi diagnoze. Pomoč so poiskale pri osebnem zdravniku, psihiatru in v ambulanti za psihoonokologijo.
Ključne besede: depresija, rak dojke, podporna onkološka zdravstvena nega, psihoonkologija
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1164; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (915,22 KB)

7.
ŽENSKE Z RAKOM DOJK IN NJIHOVO DOŽIVLJANJE SPOLNOSTI
Danijela Pušnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Uvod: Rak dojke je najpogostejši rak v ženski populaciji. Bolezen in zdravljenje povzročata pri ženskah spremembe in vplivata na kakovost življenja v času zdravljenja in po njem. Ženske se soočajo s številnimi stranskimi učinki zdravljenja, pogosto se pojavljajo motnje v spolnosti. Razširjenost spolnih motenj pri ženskah z rakom dojk je od 30 do 100 %. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ženske z rakom dojk doživljajo spolnost, kolikšna je spolna aktivnost in koliko so seznanjene s stranskimi učinki zdravljenja na spolnost. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je temeljila na vprašalniku o spolnem življenju pred obolenjem ter vprašalniku o spolni aktivnosti po L. Fallowfield. Podatki so bili obdelani v excelovi tabeli ter programu SPSS 17, vprašalnik spolne aktivnosti je bil obdelan po navodilih avtorice. Za kvalitativno analizo so anketiranke prejele vprašanja za intervju v pisni obliki. Izvedli smo analizo besedila. V raziskavo je bilo vključenih 300 pacientk na spremljanju po bolezni, 50 na zdravljenju ter po 5 iz obeh skupin za kvalitativno raziskavo. Rezultati: Odzivnost anketirank je bila 56 %. Ob raziskavi je bilo 73 % anketirank starejših od 50 let, največ jih je bilo v obdobju do 5 let od postavitve diagnoze (57%). Ugotovljeno je bilo, da so anketiranke v času raziskave bile statistično pomembno manj spolno aktivne kot v obdobju pred obolenjem (p<0,05), po starostni strukturi so bile anketiranke v obdobju nad 50 let statistično pomembno manj spolno aktivne od anketirank v starosti do 50 let (p<0,05). Pri spolno aktivnih anketirankah je bila izvedena ocena zadovoljstva, neugodja ter primerljivost spolnih navad, vendar ni bilo dokazanih statistično pomembnih razlik glede na kategorije anketirank. Sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da pacientke z rakom dojk doživljajo spremembe v spolnosti, do katerih pride tudi zaradi drugih vzrokov. Težave se lahko omilijo s primernim in pravočasnim svetovanjem ter nudenjem ustrezne podpore.
Ključne besede: rak dojke, pacientke, spolne motnje, doživljanje spolnosti
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1245; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
Zdravstvena nega bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingom
Marjana Plečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je najpogostejše maligno obolenje žensk, tako v svetu, kot pri nas. Zdravljenje je kirurško, z obsevanjem in sistemskimi zdravili (kemoterapija, hormonska in biološka terapija). Z rekonstrukcijo dojke odpravimo estetsko motnjo, povrnemo telesno celovitost in izboljšamo psihološko stanje bolnice ter kakovost njenega življenja. Poznamo različne načine rekonstrukcij (avtologna rekonstrukcija in rekonstrukcija s prsnimi vsadki). Način rekonstrukcije izberemo za vsako bolnico individualno, glede na: telesno zmožnost, splošno stanje bolnice, nadaljevanje zdravljenja in želje bolnice. Namen diplomskega dela je opisati aktivnosti zdravstvene nege pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri izvedbi študije primera pa kvalitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja. Pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom sta bila ugotovljena dva prioritetna negovalna problema: nevarnost infekcije in moteno doživljanje telesne podobe. Raziskava je potrdila, da je 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon zagotavlja celovito obravnavo bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingom.
Ključne besede: zdravljenje raka dojke, rekonstrukcija dojke, lipofiling, študija primera, negovalna diagnoza, samopodoba.
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1307; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (992,22 KB)

9.
10.
Pomen scintigrafije varovalne bezgavke pri pacientkah z rakom dojke
Tina Uršič, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Scintigrafija varovalne bezgavke je preiskava, ki z uporabo radioizotopov prikaže najbližjo bezgavko, v katero teče limfa iz tumorja. Prikaz varovalne bezgavke je samo del diagnostično-terapevtskega postopka, pomembna je tudi dobra seznanjenost pacientov, če zbolijo, o celotnem poteku zdravljenja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen scintigrafije varovalne bezgavke pri pacientkah z rakom dojke in vlogo medicinske sestre pri scintigrafiji in pri kirurškem zdravljenju raka dojke. Metodologija: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Opravili smo pregled ter primerjavo podatkov, pridobljenih v slovenski in tuji strokovni literaturi ter virih. Uporabljena literatura se nanaša na obdobje 1999 - 2013. Iskala se je s pomočjo bibliografskega sistema COBISS in svetovnega spleta GOOGLE. Diskusija: Vloga medicinske sestre pri pripravi pacientke z rakom dojke na scintigrafijo varovalne bezgavke je pomembna. Pred preiskavo velikokrat opazimo pri pacientkah strah, zato jim razložimo, da poseg ni nevaren in da ni boleč. Pojasnimo jim, da si je potrebno pred samo preiskavo odstraniti vsa oblačila in nakit nad pasom. Po opravljeni preiskavi jim razložimo, da ni nobenih omejitev in da so reakcije in stranski pojavi zaradi vnosa radiofarmaka zelo redki. Preiskave ne izvajajo pri pacientkah, ki so noseče ali dojijo. Sklep: Ker je obolevnost za rakom dojke v porastu, pomeni zgodnje odkrivanje, uspešnejše zdravljenje. V procesu zdravljenja pacientk z rakom dojke, je pomembna tudi scintigrafija varovalne bezgavke kot diagnostično-terapevtski poseg.
Ključne besede: rak dojke, scintigrafija, scintigrafija varovalne bezgavke, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1346; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici