Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Rak dojke je eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah po vsem svetu. Večina teh pacientk trpi za bolečino že med aktivnim potekom zdravljenja in tudi po njem. Zaradi velike potrebe analgetikov oz. farmakološkega zdravljenja, mnoge ženske iščejo druge vrste zdravljenja bolečine v tako imenovanih komplementarnih metodah. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere komplementarne intervencije pacientke uporabljajo in katere od teh so učinkovite za zmanjšanje bolečine. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s PRISMA diagramom; moč dokazov zbranih raziskav smo presojali s hierarhijo dokazov. Uporabljena je bila metoda analize in sinteze vključenih raziskav. Rezultati: V podatkovnih bazah smo z iskalnim nizom identificirali 128 rezultatov; od tega smo na koncu ob odstranitvi vseh neustreznih virov lahko uporabili 7 raziskav. Naša glavna kategorija je bila uporaba komplementarnih metod za zmanjšanje bolečine po operaciji raka dojke, pri čemer smo oblikovali podkategorije rak dojke pri ženskah, prisotnost bolečine po operativnem posegu raka dojke ter komplementarne metode lajšanja bolečine. Med najpogosteje uporabljene metode spadajo glasbena terapija, meditacija, joga, masaža, aromaterapija, akupunktura ter hipnoza. Razprava in zaključek: Raziskave so pokazale, da mnogo žensk z rakom dojke ter po operaciji le-tega uporablja komplementarne metode kot dopolnilo k tradicionalnemu zdravljenju. Številne ženske so navajale, da so doživele večjo motivacijo za zdravljenje ter da je bila bolečina zadovoljivo zmanjšana.
Ključne besede: komplementarne metode, lajšanje bolečine, rak dojke, operacija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 496; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1004,88 KB)

Opis: Uvod: Estetska kirurgija dojk je postala eden najbolj priljubljenih posegov, ki ga delimo na povečanje, zmanjšanje in dvig prsi. Spremembe, ki se zgodijo po operaciji so nepre-cenljive, saj se ženske počutijo bolj samozavestne in bolj zadovoljne s podobo lastnega telesa. Namen zaključnega dela je raziskati samopodobo žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature na temo samopodobe žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo članke iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in Cochrane Li-brary. Uporabili smo deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Prav tako smo uporabi-li metodo analize in sinteze. Rezultati: Od skupno 359 člankov, ki smo jih identificirali v podatkovnih bazah smo na koncu izbrali 11 člankov, ki so tematsko ustrezali našim kriterijem. Glavni razlogi za estetsko operacijo so nizka samopodoba, nizka telesna privlačnost, medijski pritisk in zmanjšana spolna aktivnost. Razprava in sklep: Z višjo samopodobo po estetski kirurgiji se je prav tako povečala ocena lastne telesne privlačnosti, spolna aktivnost, samoocena in stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja. Potrebno je več poglobljenih raziskav na to temo, saj menimo, da se veliko žensk sooča z nizko samopodobo in da bi se kasneje lažje odločile za omenjen poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, dojke, samopodoba, telesna podoba
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 66
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo. Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1373; Prenosov: 173
Celotno besedilo (408,30 KB)

Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati. Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke. Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni. Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč.
Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 177
Celotno besedilo (873,81 KB)