| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Predelava in odstranjevanje radioaktivnih odpadkov
Jakov Ivanović, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji
Ana Vidrih, 2019, diplomsko delo

Opis: Izboljšanje kakovosti in udobja našega bivanja, ki ga dosegamo z uporabo virov ionizirajočega sevanja, bi z napačnim pristopom reševanja neizogibnih in neželenih produktov, ki nastajajo pri tem in zahtevajo posebno skrb, lahko za človeka in njegovo okolje pomenilo katastrofalne radiološke obremenitve. Govorimo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki, ki so v resnici nevarni, a imamo po mnenju strokovnjakov znane in preizkušene rešitve. Če bi bil problem reševanja z radioaktivnimi odpadki (krajše RAO) le stvar stroke, ne bi bil tako težaven. Ob tem se namreč poraja tudi občutljivo družbeno in politično vprašanje. Za uresničevanje varnega ravnanja z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji je potreben učinkovit in sistematičen pristop že v pravni ureditvi. Znano je, da smo z RAO sposobni ravnati tako, da danes in tudi v prihodnosti ne bo škodljivih posledic v okolju. V Sloveniji je za radioaktivne odpadke in izrabljeno gorivo dobro poskrbljeno. Trenutno so varno shranjeni v začasnih skladiščih, poleg tega pa smo v fazi načrtovanja izgradnje odlagališča za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke. Na lokaciji Vrbina v občini Krško bomo v naslednjih nekaj letih, za danes začasno skladiščene NSRAO, zagotovili trajno in varno rešitev, na povsem pasiven način. Tako bodo nekoč trajno odloženi odpadki postali nenevarni, njihova radioaktivnost bo upadla, naša generacija (uživalka koristi od jedrske energije) pa ne bo po nepotrebnem preložila bremena na kasnejše generacije. Veliko težje se bomo v prihodnosti spoprijemali z visokoradioaktivnimi odpadki (gre predvsem za izrabljeno gorivo), ki kljub majhni količini, zaradi svoje visoke aktivnosti in dolge življenjske dobe, predstavljajo nevarnost več tisočletij. Končna rešitev zanje pa ni le slovenski, temveč globalni problem.
Ključne besede: diplomske naloge, radioaktivni odpadki, varno ravnanje, skladiščenje, odlagališče NSRAO, Agencija za radioaktivne odpadke, Slovenija
Objavljeno: 09.07.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Problematika radioaktivnih odpadkov - primerjava med Slovenijo in Italijo
Polonca Vodopivec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so prikazana in utemeljena področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer smo se posebej osredotočili na Slovenijo in Italijo. Pri tem nas je zanimalo predvsem skladiščenje radioaktivnih odpadkov in možne nepravilnosti, ki se pri tem pojavljajo. Vpliv nepravilnega skladiščenja je zelo negativen in uničujoč za okolje in v skrajnih primerih celo smrtno nevaren za ljudi. Ugotovitve kažejo, da se pojavlja veliko kršitev zoper upoštevanja zakonov in določb, ki veljajo glede pravilnega in varnega skladiščenja; posledično je zaradi tega veliko ekološke kriminalitete, predvsem v Italiji. Naš cilj je bil ugotoviti razlike in podobnosti med omenjenima državama glede skladiščenja, prevoza in obdelave radioaktivnih odpadkov. Za naštete stvari v Sloveniji skrbijo ARAO (Agencija za upravljanje z radioaktivnimi odpadki) in različne druge agencije, kot je Agencija za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje in človeške vire. Pri tem smo ugotovili, da v Italiji nimajo jedrskih elektrarn, saj so bile zaprte zaradi nesreče v Černobilu leta 1986. Za razliko od Italije je v Sloveniji še vedno jedrska elektrarna, in sicer v Krškem. Tam poteka skladiščenje v bazenih, ostale radioaktivne odpadke pa prepeljejo in skladiščijo v Brinju, kjer je jedrski reaktor TRIGA. Ugotovitve kažejo, da ima Italija veliko organiziranega kriminala, kjer prihaja do trgovanja in, zaradi neprimernega skladiščenja, do velike onesnaženosti okolja. V Sloveniji organiziranega kriminala v smislu trgovanja z radioaktivnimi odpadki ni, pojavljajo se sicer divja odlagališča, predvsem v osrednji Sloveniji, vendar se njihovo število z leti manjša. Nepravilno skladiščenje, prevoz in obdelava odpadkov puščajo posledice v naravi, pri ljudeh in ostalih živih organizmih, ki so lahko zelo negativne, saj radioaktivnost ostane v naravi veliko let. Ljudje lahko zbolijo za rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Ključne besede: radioaktivnost, radioaktivni odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, skladiščenje, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 679; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
OPTIMIZACIJA 20’ KONTEJNERJA ATOM BOX IP-2
Božo Kapun, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Inženirji se v razvoju veliko posvečajo kakovosti in funkcionalnosti izdelka, ki sta na prvem mestu. Prav zaradi tega imamo odgovor na veliko specifičnih vprašanj, ki nam jih postavijo kupci. Glede na počasno oživljanje jedrske energije in vse večje povpraševanje po prevozu radioaktivnih odpadkov, smo se v podjetju odločili, da optimiziramo specialni kontejner Atom Box, ki je namenjen skladiščenju in transportu radioaktivnih odpadkov. V diplomski nalogi je prikazan proces konstruiranja in načrtovanja optimizacije specialnega kontejnerja Atom Box IP-2. Prikazani so tudi statični izračun z ustrezno računalniško opremo ter primerjava izračunov s testiranjem kontejnerja v preizkuševalnici, namenjeni za testiranje kontejnerjev. V zaključku diplomske naloge je opisana pomembnost osebnega stika med prodajalcem in kupcem in hitrega prilagajanja, saj izdelki, ki so narejeni po naročilu kupca, zahtevajo številna dodatna pojasnila, da lahko podjetje uspešno prodira na trg.
Ključne besede: razvoj, radioaktivni odpadki, 20 ft. specialni kontejner, optimizacija, testiranje.
Objavljeno: 30.05.2016; Ogledov: 489; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

5.
Varnost skladišč za radioaktivne odpadke
Roman Kavčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Po nesreči v Fukušimi leta 2011 se ljudje mnogo pogosteje sprašujemo o vplivih ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje. Ta katastrofa je odmevala po vseh svetovnih medijih. Kot posledica razprav o prihodnosti in varnosti jedrske energije so bile sprejete nekatere spremembe na tem področju. Evropska komisija je dobila nalogo od Sveta EU, da pregleda obstoječe ukrepe za zagotavljanje varnosti na jedrskem področju in predlaga izboljšave. To se je tudi zgodilo leta 2014 z popravljeno direktivo o jedrski varnosti. Odmevala je tudi odločitev Nemčije, da opusti jedrski program do leta 2022. V javnosti bolj odmevajo nesreče, ki se zgodijo v jedrskih elektrarnah, vendar pa tudi dogodki, ki se lahko zgodijo v jedrskih objektih, kjer so shranjeni jedrski odpadki lahko povzročijo veliko škode. Problematika povezana v zvezi z jedrskimi odpadki, se na prvi pogled ne zdi tako pomembna kot posledice, ki jih povzroči nesreča v jedrski elektrarni, vendar pa menimo da bo v prihodnjih letih o njih vse več razprav. Ocenjujemo, da je trenutno varnostno stanje odlagališč z jedrskimi odpadki v Sloveniji zadovoljivo. Pregled stanja odlagališč v državah, kjer jedrska energija predstavlja pomemben delež pridobljene energije kot so Združene države Amerike, Nemčija ter Francija nam pove, da je skupna problematika naštetih držav vključno z Slovenijo dolgoročno zagotoviti odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov. Opozoriti je pomembno tudi na ranljivosti oziroma potencialne primere nevarnosti, ki pretijo objektom v zvezi z jedrsko energijo. In teh je veliko. Najbolj verjetni so človeški in naravni dejavniki ter teroristična dejanja. Kot primer pri posledicah nesreč in prav tako pri vzrokih, ki lahko privedejo do katastrofalnih razsežnosti sta primera nesreč v Fukušimi ter Černobilu. Pomemben je tudi nadzor nad subjekti, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji so Uprava RS za jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji ter agencija za radioaktivne odpadke. Ti subjekti tudi načrtujejo smernice in način razvoja jedrskih subjektov v prihodnosti. Pristojna za nadzor na mednarodni ravni je mednarodna Agencija za atomsko energijo. Vsi ti subjekti nadzora delujejo po ustrezni zakonodaji, po direktivi EU imenovani Direktiva Sveta 2011/70/ EUROATOM ter po nacionalni zakonodaji med katerimi sta najpomembnejša Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
Ključne besede: radioaktivne snovi, radioaktivni odpadki, skladiščenje radioaktivnih odpadkov, varnost, jedrska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 945; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

6.
Prenova procesa ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki v NEK
Marko Marić, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo opisali, kako se v Nuklearni elektrarni Krško zbirajo, sortirajo, obdelujejo in skladiščijo nizko in srednje radioaktivni odpadki. Predstavili smo Nuklearno elektrarno Krško, v kateri se odvija opazovani proces. V teoretičnem delu smo pojasnili, kaj je naloga skladišča, opisali smo, kako deluje Nuklearna elektrarna Krško in kaj je izvor radioaktivnih odpadkov. Opisali smo značilnosti in lastnosti radioaktivnega materiala, hkrati pa predstavili biološke učinke ionizirajočega sevanja. S pomočjo hodograma smo opisali obstoječe stanje. Opisali smo prostore, namenjene zbiranju, obdelavi in začasnemu skladiščenju paketov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Sledila je analiza. Želeli smo predstaviti trenutno stanje začasnega skladišča in sprejete ukrepe, da lahko začasno skladišče še obratuje. Nato smo predlagali dolgoročno rešitev skladiščenja paketov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Rešitev smo videli v izgradnji trajnega odlagališča. Natančno smo predstavili, kako naj bi slednje izgledalo. Opisali smo procese, ki bi se tam odvijali, in navedli, kakšne odlagalne kapacitete bi bile potrebne. Sledila je predstavitev, kolikšni finančni vložki bi bili potrebni za realizacijo.
Ključne besede: Skladišče, nizko in srednje radioaktivni odpadki, ionizirajoče sevanje, trajno odlagališče.
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1021; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Analiza kritičnosti v odlagališču za izrabljeno jedrsko gorivo
Dušan Čalić, 2009, magistrsko delo

Opis: V delu so obravnavani izračuni kritičnosti za model vsebnika z izrabljenim jedrskim gorivom. Vsebnik bodo uporabili za odlaganje visoko aktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva v globokem geološkem odlagališču. Najpomembnejša varnostna funkcija vsebnika je, da bo izoliral gorivo za zelo dolgo časa. To lahko dosežejo le tako, da zadovoljijo varnostnim funkcijam že pred odložitvijo goriva v odlagališče. Model vsebnika v odlagališču smo modelirali na podlagi geometrijskih lastnosti in lastnosti materialov vsebnika in odlagalnih celic, ki temeljijo na Švedskem preliminarnem modelu vsebnika, in lastnosti izrabljenega goriva iz jedrske elektrarne Krško. Gorivni elementi z maksimalno obogatitvijo goriva 4.951% 235U v gorivnih palicah iz cirkonijeve zlitine se vstavijo v vsebnik, obdan z glino, ki se nahaja v matični kamnini. Da zagotovijo varnostnim zahtevam goriva, pomnoževalni faktor ne sme preseči 0.95 pri abnormalnih pogojih, ki lahko nastanejo v vsebniku. Izračuni kritičnosti za normalne in abnormalne pogoje v odlagališču so bili opravljeni z uporabo računalniškega programa MCNP5 in podatkovne knjižnice ENDF/B-VI. Rezultati so pokazali, da tak vsebnik zadošča varnostnim kriterijem v abnormalnih pogojih le ob upoštevanju zgorelosti goriva. Izračuni zgorelosti goriva so bili opravljeni s programom ORIGEN 2.1, kjer smo za vhodne podatke upoštevali povprečno moč in maso urana. Modeliranje sistema z računalniškim orodjem je edina metoda, s katero je mogoče določiti vplive odlagališča na okolje, zato smo rezultate preverili z referenčnimi analizami. Zaradi nepoznavanja vhodnih podatkov, ki imajo velik vpliv na rezultate, so tudi odstopanja relativno velika. Zato smo z analizami poiskali tiste parametre, ki najbolj vplivajo na reaktivnost in lahko služijo kot pomembni indikatorji za prihodnje analize. Kljub večjim razlikam v rezultatih je pomembno, da so vsi zaključki enaki. Kritične razmere v vsebniku lahko nastanejo le v primeru, ko se v vsebniku nahaja sveže gorivo in ko je ves prazen prostor v vsebniku zapolnjen z vodo. Da zagotovimo zahtevam za kritičnost, moramo nujno upoštevati zgorelost goriva. Rezultati kažejo, da je v primeru, da je obogatitev goriva večja od 4% 235U, minimalna zgorelost goriva, ki ga lahko vstavimo v vsebnik, 20 MWd/kgU. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da lahko shranimo izrabljeno jedrsko gorivo iz jedrske elektrarne Krško v vsebnike, ki temeljijo na Švedskem modelu le pod določenimi pogoji. Poleg tega pa je pomembno oceniti vse predpostavke, ki smo jih upoštevali pri izračunih, saj so nekatere zelo konzervativne.
Ključne besede: kritičnost, visoko radioaktivni odpadki, zgorelo gorivo, odlagališče, Monte Carlo
Objavljeno: 23.09.2014; Ogledov: 1190; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
ANALIZA NEVARNIH SNOVI V NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO
Martina Jalovec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene nevarne snovi v Nuklearni elektrarni Krško. Delo vključuje predstavitev obravnavane elektrarne, opis nevarnih snovi in ravnanja z njimi, načela varovanja ljudi in okolja ter obvladovanje morebitnih tveganj. V okviru diplomskega dela je opravljena analiza radioaktivnih plinskih in tekočinskih izpustov ter njihovega vpliva na ljudi in okolje. Podatki za analize so pridobljeni na podlagi že opravljenih meritev. Namen dela je dokazati, s kolikšnim deležem nevarnih snovi Nuklearna elektrarna Krško ob normalnem obratovanju vpliva na ljudi in okolje.
Ključne besede: NEK (Nuklearna elektrarna Krško), nevarne snovi, radioaktivnost, radioaktivni odpadki.
Objavljeno: 19.09.2014; Ogledov: 1557; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
PRENOVA SKLADIŠČENJA NIZKO IN SREDNJE RADIOAKTIVNIH SNOVI PO UPORABI V JEDRSKI ELEKTRARNI KRŠKO
Marko Kišek, 2013, diplomsko delo

Opis: Jedrska elektrarna Krško, z okrajšavo imenovana NEK letno proizvede približno 5 milijard kWh električne energije, kar predstavlja nekje 40% letne proizvodnje v Sloveniji. Diplomsko delo ima dva dela. V prvem delu so na kratko opisana teoretična znanja iz področja skladiščenja. V drugem delu diplomskega dela je opisano delovanje jedrske elektrarne, nato pa se omejimo na skladiščenje nizko in srednje radioaktivni odpadkov v NEK. V poglavju o skladiščenju je najprej predstavljen skladiščni prostor in njihov način skladiščenja, kasneje je opisan izboljšan način skladiščenja, ki bi jim omogočal skladiščenje večjega števila sodov. Z uvedbo pretočnih regalov bi se njihova učinkovitost skladiščenja povečala.
Ključne besede: skladiščenje, jedrska elektrarna, radioaktivni odpadki, pretočni regal
Objavljeno: 14.10.2013; Ogledov: 1129; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

10.
Energetski in varnostni vidiki fisijskega izkoriščanja jedrske energije
Sergej Pukšič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno področje izkoriščanja jedrske energije na principu jedrske cepitve oziroma fisije. Predstavljen je njen potek ter celoten proces pridobivanja električne energije. Opisana je tehnologija, ki se uporablja v jedrskih elektrarnah, prav tako so izpostavljeni varnostni vidiki oziroma nevarnosti, ki se lahko pojavijo tekom izkoriščanja jedrske energije. Opredeljen je proces radioaktivnega sevanja, problem radioaktivnih odpadkov ter vsesplošnega vpliva na okolje. Nadaljnje sta opisani dve najhujši jedrski nesreči in posledični vpliv le-teh na prihodnje razvojne trende. Zraven vsega navedenega so v diplomskem delu predstavljeni aktualni podatki, ki prikazujejo uporabo jedrske energije v svetu ter razvojne smernice nekaterih jedrskih tehnologij, ki bodo v uporabi v bližnji in daljni prihodnosti.
Ključne besede: elektrarna, fisija, reaktor, uran, radioaktivni odpadki, jedrska nesreča, radioaktivno sevanje, Černobil, atomska bomba
Objavljeno: 06.04.2012; Ogledov: 1794; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (8,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici