1. Pravna ureditev osebnih služnosti : magistrsko deloTim Ograjenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki njenega imetnika upravičuje, da tujo stvar uporablja oziroma da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti določena ravnanja, ki bi mu sicer kot lastniku bila dovoljena. Institut služnosti je sicer klasičen stvarnopravni institut, katerega zgodovina sega celo v čas pred našim štetjem, v skoraj identični obliki, kot ga poznamo danes, pa se je razvil že v rimskem pravu. Služnosti so različnih vrst, med katerimi je v magistrskem delu posebna pozornost namenjena osebnim služnostim, medtem ko so ostale vrste, tj. stvarne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist, opisane le v osnovnem okviru njihovih temeljnih značilnosti. Glavnina magistrskega dela torej obsega obravnavo osebnih služnosti, katerih bistvena lastnost je, da pripadajo točno določeni osebi, v posledici tega pa niso podedljive in odsvojljive. Ne glede na dejstvo, da gre za zelo star in že davno pravno razdelan institut, se v pravni ureditvi še vedno pojavljajo določene dileme, ki so v magistrskem delu sistematično predstavljene in poglobljeno pojasnjene. Eno izmed pomembnih vprašanj, glede katerega je v teoriji zaslediti različna stališča, je vprašanje vsebine posameznih vrst osebnih služnosti oziroma v okviru tega zlasti vprašanje, ali tudi raba in služnost stanovanja vsebujeta upravičenje do uživanja stvari ali pa gre to upravičenje samo imetniku užitka. Magistrsko delo vsebuje odgovore na ta in številna druga vprašanja, med njimi tudi takšna, glede katerih v teoriji oziroma sodni praksi ni oblikovanega konsenza. Tako so v magistrskem delu natančno teoretično analizirani številni instituti v okviru osebnih služnosti, ob tem postavljeni v kontekst veljavne zakonske ureditve, mestoma pa pojasnjeni tudi s pomočjo sodne prakse in primerjalnopravne analize.
Ključne besede: osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, varstvo služnosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,42 MB) |
2. Jezikovna kultura v javni rabi (na primerih iz skupine Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook)Kristina Štiglic, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga poudarja pomembnost slovenskega jezika v različnih situacijah družbenega življenja, od šolstva in medijev do zdravstva, javne uprave, gospodarstva in kulture. V uradnem in javnem življenju ima ključno vlogo, zato je vitalnost slovenskega knjižnega jezika nujna. Uporaba pravilnega jezika je bistvena tudi v oglaševanju in javnih besedilih, to pa prispeva k boljši podobi moderne knjižne slovenščine. Skupine, kot je Društvo za zaščito polpismenih na Facebooku, opozarjajo na nepravilno rabo jezika in s tem kažejo na ogroženost slovenskega knjižnega jezika.
Tehnološki napredek in digitalizacija slovenščine omogočata hitrejše in strokovno reševanje jezikovnih težav. V diplomski nalogi bom teoretično opredelila osnovne jezikovne pojme, zakonodajo o javni rabi slovenščine, opisala uporabo jezikovnih priročnikov ter v empiričnem delu analizirala primere nepravilne rabe neknjižne slovenščine v skupini Društvo za zaščito polpismenih na družabnem omrežju Facebook. Analizirala bom jezikovne napake z vidika pravopisa, oblikoslovja, skladnje in besedja ter podala popravke na podlagi jezikovnih priročnikov.
Ključne besede: jezikovna kultura, slovenski jezik, javna raba, nepravilna raba jezika
Objavljeno v DKUM: 08.08.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,80 MB) |
3. |
4. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 10
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Raba zemljepisnih različkov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in različne govorne položajeSimona Pulko, Melita Zemljak Jontes, 2009, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Raziskava je pokazala, da se v rabi zemljepisnih različkov kažejo razlike glede na stopnjo izobraževanja in glede na govorne položaje; v osnovni šoli se relevantne razlike kažejo tudi glede na spol. V nadaljnje raziskave bi bilo smiselno v analizo vključiti večje število anketirancev, da bi bilo sklepati na celotno populacijo in ugotovitve predstavljati ne le na izbranem vzorcu; v univerzitetnih študijskih programih bi bilo smiselno raziskovani vzorec razširiti še na nehumanistične študijske smeri. Zgolj nakazana je bila problematika govora z ostalimi zaposlenimi na izobraževalnih ustanovah; izobrazbeno strukturo bi bilo smiselno definirati natančneje.
Ključne besede: slovenščina, raba jezika, različki jezika, govorni položaji, stopnja izobraževanja, zemljepisni različki
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 261; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. |
9. Validacija slovenske priredbe Lestvice kompulzivne rabe spleta : magistrsko deloNatalija Kašman, 2023, magistrsko delo Opis: V zadnjih desetletjih smo priča izrazitemu porastu rabe spleta. Medtem ko ta prinaša mnoge koristi in v številnih vidikih olajšuje naš vsakdan, skriva tudi mnoge pasti, kot je denimo kompulzivna raba spleta. Osnovni predpogoj za boljše razumevanje zadnje omenjene so preverjeni in veljavni merski pripomočki, ki pa v mnogih jezikih, tudi v slovenščini, še niso na razpolago. Namen magistrskega dela je tako bil s pomočjo vzvratnega prevoda prevesti Lestvico kompulzivne rabe spleta (CIUS) v slovenski jezik in preveriti, ali ima ustrezne merske značilnosti in ali izkazuje predvideno enofaktorsko strukturo. V končni vzorec je bilo zajetih 446 udeležencev, starih med 15 let in 88 let, ki so po spletu izpolnili baterijo vprašalnikov. Opravili smo konfirmatorno faktorsko analizo,
korelacijske in hierarhične regresijske analize. Rezultati so pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS enofaktorsko strukturo in visoko notranjo zanesljivost. Prav tako je izkazala ustrezno konvergentno veljavnost, saj se je negativno povezovala s samokontrolo in pozitivno s problematično rabo spleta in količino časa, preživetega na spletu za zasebne namene. Glede na rezultate ima tudi ustrezno diskriminativno veljavnost, saj se je le neznatno do šibko negativno povezovala s sprejemljivostjo in odprtostjo. V pozitivni smeri pa je napovedala depresijo, anksioznost in stres, s čimer je izkazala ustrezno napovedno veljavnost. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave so rezultati pokazali, da ima slovenska priredba vprašalnika CIUS ustrezne merske značilnosti, s čimer smo pridobili veljaven in zanesljiv merski pripomoček za merjenje kompulzivne rabe spleta v slovenščini.
Ključne besede: kompulzivna raba spleta, validacija, faktorska struktura, veljavnost, zanesljivost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Razširjenost evropskega bobra (Castor fiber) v severovzhodni Sloveniji v povezavi z habitatnimi in antropogenimi dejavnikiMartina Vida, 2022, magistrsko delo Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 898; Prenosov: 184
Celotno besedilo (23,40 MB) |
