SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
RABA NAREČIJ MED UČENCI ZADNJEGA TRILETJA OSNOVNE ŠOLE
Janja Kitak, 2009, diplomsko delo

Opis: Učenci pridejo v osnovno šolo z znanjem pogovorne ali narečne zvrsti jezika, knjižnega jezika pa se morajo v šoli šele naučiti. Učitelj učencev ne sme zastrašiti s svojim učnim ravnanjem. V njih ne sme vzbujati vtisa, da je njihovo dotedanje znanje neuporabno in da se morajo vsega naučiti v šoli. H knjižnemu jeziku mora preiti tako, da v nižjih razredih dopušča tudi narečje kot sredstvo sporazumevanja. Zelo pomembno je, da učitelj upošteva didaktično načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Narečje svojih učencev mora zato dobro poznati in ga spoštovati. Sprejemati mora jezikovne različice svojih učencev, do njih mora biti strpen, vendar jih mora opozarjati na druge možne različice. Učence mora postopoma navaditi na različne načine govorjenja glede na okoliščine sporočanja. Narečja so zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino za osnovnošolsko izobraževanje. V ciljih se narečje pojavlja kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, učenec loči med knjižnim in neknjižnim jezikom in se hkrati zaveda, v kakšnih okoliščinah je raba prvega ali drugega ustreznejša. Učenec spoznava narečje tudi kot socialno zvrst. V učnem načrtu je upoštevano načelo naslonitve knjižnega jezika na vsakdanji govor učencev. Raba narečij med učenci zadnjega triletja osnovne šole je raziskana na Osnovni šoli Destrnik, kjer se govori prleško narečje, in na Osnovni šoli Sveta Trojica, kjer je v rabi slovenskogoriško narečje. Obe narečji sta v diplomskem delu tudi obravnavani.
Ključne besede: raba narečij, didaktika slovenskega jezika, slovenska narečja
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 2090; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
PREGLEDI K SPOZNAVANJU IN RABI MADŽARSKEGA JEZIKA MED ODRASLIMI V DOLGI VASI IN UČENCI GENTEROVSKE ŠOLE V PREKMURJU
Aleksandra Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomska naloga analizira poznavanje in rabo madžarskega jezika med prebivalci Dolge vasi in učenci Dvojezične osnovne šole Genterovci. Glavni cilj moje naloge je bil ugotoviti obseg znanja madžarskega jezika. Podatke sem zbrala s pomočjo dveh različnih anket. Prebivalci Dolge vasi so izpolnili vprašalnik, ki je vseboval šestdeset vprašanj, učenci DOŠ Genterovci pa vprašalnik s petdesetimi vprašanji. V Dolgi vasi sem anketirala 30 oseb treh različnih generacij, v DOŠ Genterovci pa 25 učencev od petega do devetega razreda. Anketirani učenci se madžarščino učijo kot materni jezik, nekateri pa kot jezik okolja. Vprašalnik s 60-imi različnimi vprašanji je vseboval štiri tipe vprašanj, vprašalnik z 50-imi različnimi vprašanji pa pet tipov vprašanj. Tipi vprašanj in odgovori so bili sledeči: a) Pri izbirnem tipu vprašanj so anketiranci morali izbrati med dvema oz. tremi podanimi odgovori. Ta tip vprašanj je bil z vidika zbiranja in analize (obdelave) podatkov najenostavnejši. b) Pri vprašanjih dopolnilnega tipa so anketiranci morali dopolniti povedi z za njih najprimernejšimi besedami. c) Nadomestni tip vprašanj je bil najtežji, saj prav tukaj anketiranci največkrat niso podali nobenega odgovora. d) Pri dopolnjevalnem tipu vprašanj so anketiranci besedi morali dodati primerno končnico in postavili glagol v ustrezno slovnično obliko. e) Popravljalni tip vprašanj je bil navzoč le pri anketi, ki so jo izpolnili učenci. Učenci so morali podano slovensko besedo zamenjati z ustrezno madžarsko besedo. Pri vseh petih tipih vprašanj so se odgovori pojavili v narečni, pogovorni, kontaktni in regijski pogovorni obliki.
Ključne besede: poznavanje jezika, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, tipi vprašanj
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1008; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
PRIDOBIVANJE BESEDIŠČA OB UPORABI UČBENIKOV ZA UČENJE ANGLEŠČINE V OSNOVNI ŠOLI
Sergeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali rabo angleškega besedišča v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora in besedišča v maternem jeziku ter poučevanje tujega jezika v drugem VIO osnovne šole, s poudarkom na poučevanju in pridobivanju leksike tujega jezika. Predstavili smo tudi raziskave pridobivanja besedišča tujega jezika pri mlajših učencih in opisali strukturo spomina. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo s pomočjo preizkusa znanja izvedli med 142 učenci 4., 5., 6. in 7. razredov dveh osnovnih šol. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med uporabljenim besediščem in besediščem, ki ga učencem nudijo učbeniški kompleti, ter kakšno besedišče je ponujeno v drugem VIO osnovne šole in v posameznih učnih sklopih. Rezultate smo pridobili s pomočjo preizkusa znanja ter z analizo besedišča v učbeniških kompletih. Rezultati kažejo, da učenci širijo besedišče pri napredovanju v višji razred, vendar pri tem ne uporabljajo večine besedišča, ponujenega v učbeniških kompletih, kot je trdila ena izmed predpostavljenih hipotez, ampak se odstotek uporabljenega besedišča vsa štiri leta giblje okoli 25 odstotkov. Rezultat predstavlja razmerje med besediščem, ki so ga učenci uporabljali v preizkusu znanja, in besediščem, ki ga nudi posamezen učbeniški komplet.
Ključne besede: tuji jezik, raba besedišča, poučevanje tujega jezika v osnovni šoli
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1219; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
JEZIK V 1. IN 2. VIO NA DVOJEZIČNI OSNOVNI ŠOLI
Danica Klujber, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o dvojezičnosti, dvojezičnih šolah, rabi jezika, maternem jeziku in jeziku manjšine na narodnostno mešanem območju Prekmurja. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila dvojezičnost, model dvojezičnega šolstva, pomen maternega jezika in jezika manjšine. Predstavila sem tudi zakonska določila, ki urejajo vprašanje dvojezičnih šol. Empirični del moje diplomske naloge se nanaša na rabo večinskega in manjšinskega jezika (oz. prvega/maternega in drugega jezika) v različnih govornih situacijah pri učencih od 1. do 6. razreda dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Zanimalo me je, kateri jezik (slovenski/madžarski) učenci uporabljajo v določenih (zasebnih, javnih) govornih situacijah in če obstajajo razlike v rabi med učenci prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja oziroma med učenci dveh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati naše raziskave kažejo, da učenci 1. in 2. VIO dveh dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju v različnih govornih situacijah večinoma uporabljajo slovenski jezik. Prisotna pa je tudi dvojezičnost. Dvojezičnost je nekoliko bolj prisotna pri učencih 1. VIO, za katero je v precejšnji meri zaslužna metoda poučevanja »ena oseba – en jezik« . To pomeni, da učenci obeh šol uporabljajo slovenski in madžarski jezik.
Ključne besede: Ključne besede: dvojezičnost, dvojezične osnovne šole, dvojezični pouk, raba jezika, materni jezik, jezik manjšine.
Objavljeno: 19.06.2014; Ogledov: 949; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Neupoštevanje pravopisnih pravil v učnih pripravah na nastope pri matematiki
Polonca Šek Mertük, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek je rezultat jezikovne analize 125 učnih priprav na nastope pri matematiki. Obravnavane učne priprave so pred nastopi v okviru predmeta Didaktika matematike pripravili študenti 4. letnika razrednega pouka Pedagoške fakultete v Mariboru v študijskem letu 2009/10. Prikazano je neupoštevanje pravopisnih pravil in predstavljeno po naslednjih skupinah: 1. raba velike in male začetnice, 2. raba matematičnih znamenj in znamenj iz logike, 3. pisanje skupaj oz. narazen in 4. pisanje simbolov.
Ključne besede: slovenščina, pravopis, pravopisna raba, raba jezika v praksi, učne priprave, študenti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 236; Prenosov: 19
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

6.
ŽIVLJENJE NAREČNIH IZRAZOV NA GORIČKEM (NEKAJ NAUKOV RAZISKAVE BESEDIŠČA)
Rudolf Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.
Ključne besede: Goričko, besedišče, narečni izrazi, izposojenke, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, pomurski madžarski jezik
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 266; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (6,79 MB)

7.
RABA SOCIALNIH ZVRSTI JEZIKA PRI OSNOVNOŠILCIH TRETJEGA TRILETJA
Mateja Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenski jezik je vrednota, ki se nam danes zdi samoumevna in mnogim pač sredstvo sporazumevanja. V diplomski nalogi smo utemeljili, da je slovenski jezik res sredstvo sporazumevanja, vendar je jezik, katerega se moramo skozi izobraževalni proces priučiti, saj nam je v zibel položen le materni jezik, ki je del slovenskega jezika. Diplomsko delo je razdeljeno na dva sklopa. V teoretičnem delu je na podlagi literature predstavljena zvrstnost slovenskega jezika, v empiričnem delu pa je s pomočjo anketnega vprašalnika podana realna raba zvrsti jezika v izbrani osnovni šoli med učenci zadnjega triletja. Učenci, kateri so sodelovali pri empiričnem delu so dokazali, da se narečje ohranja, da je njegova raba živa in da je izumrtju narečij povsem nemogoče. Učenci se namreč tako doma z družino, s sokrajani nevrstniki in z vrstniki pogovarjajo v krajevnem narečnem govoru. V šolskih klopeh in povsod, kjer je to potrebno glede na govorni položaj, uporabljajo knjižni jezik. Da ima slovenski jezik veliko oblik, dokazujejo z rabo mladostniške govorice slenga. Anketirani učenci na OŠ BK zadnjega triletja imajo izrazito pozitiven odnos do krajevnega govora, saj ga ali zavestno gojijo in so ponosni nanj, ali pa poleg svojega krajevnega narečja radi poslušajo še druge. Kar je prav, saj tako pridobivajo nova znanja.
Ključne besede: govorni položaj, socialne zvrsti jezika, raba narečij, prleško narečje, sleng, učenci osnovne šole tretjega triletja.
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 292; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Ključne besede: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 399; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

9.
O vlogi slovenščine kot jeziku znanosti
Silvija Borovnik, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Opis: Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)
Ključne besede: jezikoslovje, slovenščina, raba jezika, jezikovni vplivi, angleščina, tuji jeziki, jezikovni vplivi, univerze
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)

10.
Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah 2. oktobra 2014
Zinka Zorko, 2014, drugi članki ali sestavki

Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)"
Ključne besede: slovenščina, angleščina, znanstveni jezik, visoko šolstvo, raba jezika, zvrstnost jezika
Objavljeno: 31.05.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (300,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici