| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
ALGORITMI PRIMERJANJA TEKSTOVNIH NIZOV
Rok Jambrošič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi obravnavamo že obstoječe algoritme za primerjavo tekstovnih nizov. Obravnavane algoritme podrobno predstavimo in razložimo delovanje posameznih algoritmov tudi s primeri. Poudarek je na primerjavi med algoritmi in primerih uporabe le-teh. Opišemo izdelan program, ki opravi primerjavo in poda razlike ter prednosti in slabosti algoritmov.
Keywords: računalniški algoritmi, iskanje vzorcev v tekstovnih nizih
Published: 19.09.2013; Views: 741; Downloads: 52
.pdf Full text (975,26 KB)

3.
OPTIMIZACIJA POSTAVITVE NASELIJ GLEDE NA SONČNI POTENCIAL
Marko Bizjak, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo metodo za optimizacijo postavitve naselja na določenem območju glede na prejeti sončni potencial skozi leto. Maksimizacija sončnega potenciala naselja je eden izmed pomembnih izzivov na področju prostorskega načrtovanja, še posebej pri razvoju samooskrbnih mest. V naši aplikaciji naselja načrtujemo nad 2.5D mrežo, generirano iz podatkov LiDAR, kar nam omogoča optimizacijo v realnem okolju. Postavitev optimiziramo s prirejeno diferencialno evolucijo, pri čemer upoštevamo parametre modeliranja naselja. Za vsako kombinacijo parametrov se modelira naselje in ovrednoti glede na izračunan sončni potencial. Eksperimentalno smo poleg optimizacijskih parametrov preverili tudi vpliv različnih oblik tlorisov stavb in strategij diferencialne evolucije.
Keywords: računalniški algoritmi, diferencialna evolucija, sončni potencial, sončno obsevanje, podatki LiDAR
Published: 27.05.2015; Views: 835; Downloads: 136
.pdf Full text (5,03 MB)

4.
Zaznavanje trkov na daljnovodih z optičnim interferometrom
Jan Mikolič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, v kolikšni meri je možno zaznavati in klasificirati trke na jeklenicah daljnovodov z optičnim interferometrom. Na začetku predstavimo osnovne pojme interferometrije in opišemo uporabljen optični interferometer. V jedru diplomske naloge natančneje opišemo eksperimentalni protokol in obdelavo signalov. Nadaljujemo z implementacijo algoritmov za segmentacijo in klasifikacijo zajetih signalov ter predstavimo dobljene rezultate. Segmentacijo izvedemo v domeni števila prehodov signala skozi ničlo, za klasifikacijo pa uporabimo večplastno nevronsko mrežo z algoritmom vzvratnega učenja. Rezultati študije nakazujejo, da sta implementirani segmentacija in klasifikacija uspešni v 77 % izvedenih trkov različnih predmetov.
Keywords: interferometrija, obdelava signalov, klasifikacija, detekcija trkov, računalniški algoritmi
Published: 09.10.2017; Views: 904; Downloads: 148
.pdf Full text (14,72 MB)

5.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, master's thesis

Abstract: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Keywords: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Published: 17.12.2019; Views: 374; Downloads: 94
.pdf Full text (912,96 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica