| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
31.
Optimizacija SCR sistema
Sašo Berić, 2013, magistrsko delo

Opis: Računalniška dinamika tekočin predstavlja učinkovito orodje pri iskanju izboljšav na področju izpušnih sistemov kot je SCR (angl.: Selectiv Catalytic Reduction, Selektivna katalitična redukcija) sistem. Omogoča analiziranje tokovnih karakteristik znotraj izpušnega sistema, vpliva geometrije sistema na konverzijo dušikovih oksidov. V predstavljeni nalogi je prikazano iterativno optimiranje SCR sistema s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Najprej je bila izvedena numerična analiza obstoječega sistema. Na podlagi dobljenih rezultatov je bila izvedena sprememba geometrije, kateri je bili dodan mešalni element. Sledila je ročna in avtomatska optimizacija kota vbrizga AdBlue-ja (vodna raztopina sečnine, razmerje 0.675/0.325). Simulacije so bile narejene s pomočjo AVL-ovega programskega paketa FIRE v2013.1. Analiza rezultatov simulacij je pokazala, da optimiranje same geometrije ne doprinese veliko, kar se tiče NH3 priprave in uniformnosti NH3. Za izboljšanje učinkovitosti »kompaktnega« SCR sistema je potrebno vključiti mešalni element in optimirati kot vbrizgalne šobe. Z ročno optimizacijo kota vbrizga je možno relativno enostavno in hitro doseči zelo dobre vrednosti uniformnosti NH3. Za dobro pripravo in uniformnost NH3 poskrbi avtomatska optimizacija, ki predstavlja učinkovito orodje pri iskanju optimalnega kota vbrizga AdBlue-ja.
Ključne besede: SCR sistem, redukcija NOx, računalniška dinamika tekočin, vodna raztopina sečnine, NH3
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1928; Prenosov: 60
URL Povezava na celotno besedilo

32.
IZDELAVA SISTEMA INTELIGENTNIH DELCEV ZA PRIKAZ ZRAČNIH TOKOV
Tine Lebar, 2013, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo proučuje gibanje zračnih tokov okoli objektov ter izvedbo njihovih simulacij. Na podlagi ugotovitev smo v modelirniku Cinema 4D ustvarili sistem inteligentnih delcev, ki simulira gibanje zračnih tokov. S pomočjo grafičnega programskega urejevalnika XPresso smo v navidezno okolje vpeljali fizikalne lastnosti in simulirali sile, ki delujejo na objekte v preizkusih okoljih resničnega sveta. V želji po čim bolj natančni upodobitvi smo uporabili različne metode upodabljanja. Izdelan sistem delcev je sicer podal zelo zadovoljive rezultate, ki pa bi lahko bili v primeru večje računske moči in ob večjem številu uporabljenih delcev občutno boljši. Iz tega razloga smo poiskali tudi alternativne rešitve, med katerimi izstopa vtičnik TurbulenceFD, katerega algoritem temelji na sprotnem reševanju Navier-Stokes enačb, s katerimi izračunavamo tok tekočin.
Ključne besede: Sistemi delcev, Računalniška dinamika tekočin, Aerodinamika
Objavljeno: 16.12.2013; Ogledov: 835; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

33.
MOČNO VEZANE RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE S TOKOM GNANE DARRIEUSOVE TURBINE
Matjaž Fleisinger, 2014, doktorska disertacija

Opis: Za pridobivanje energije iz vodotokov se v zadnjem času uporabljajo tudi turbine, ki so postavljene prosto v tok in predstavljajo bistveno manjši poseg v prostor kot običajne elektrarne. Postopki za preračun zmogljivosti tovrstnih turbin temeljijo na različnih aerodinamičnih modelih, medtem ko so se metode računalniške dinamike tekočin na tem področju pričele uporabljati šele pred kratkim. Tudi slednje se izvajajo z vnaprej predpisanimi parametri, ki predstavljajo predvideno ustaljeno obratovanje turbine. Za določanje obratovalne karakteristike je tako potrebno več simulacij pri različnih obratovalnih parametrih. Za poglobljeno razumevanje delovanja teh turbin so bili razviti novi pristopi računalniških simulacij, ki zajemajo pristop s tokom gnane turbine, kar predstavlja bistveno bolj realne pogoje v simulaciji. S tem pristopom je mogoče z eno simulacijo napovedati celotno obratovalno karakteristiko za določeno hitrost toka. S takšnim pristopom so bile izvedene parametrične simulacije geometrijskih parametrov turbine. Lopatice tovrstnih turbin, posebej pri namestitvi z vodoravno osjo vrtenja, predstavljajo dolge in vitke strukture, ki so med obratovanjem izpostavljene vodnemu toku. Ta vpliva na njihovo deformacijo, slednja pa na obtekanje lopatice. Posledica tega so spremembe v zmogljivostih turbine. Z uporabo kombinacije pristopa s tokom gnane turbine in močno vezanih simulacij medsebojnega vpliva tekočine in strukture je mogoče ovrednotiti vpliv deformacije lopatic na zmogljivosti turbine. Zato je bila razvita programska rutina, ki omogoča hkratno uporabo pristopa s tokom gnane turbine in močno vezanih simulacij. Za validacijo na novo razvitih postopkov simulacije je bil izveden eksperiment s pomanjšanim modelom turbine na naravnem vodotoku, pri katerem so bili izmerjeni povesi lopatice med obratovanjem turbine. Rezultati eksperimenta in simulacij so pokazali dobro ujemanje. Primerjava rezultatov simulacij izvedenih z uveljavljenimi postopki in na novo razvitimi pristopi je pokazala na znatne razlike v delovanju turbine, zato je smiseln nadaljnji razvoj in uporaba na novo razvitih pristopov.
Ključne besede: Darrieusova turbina, hidrokinetične turbine, Močno vezane simulacije, Računalniška dinamika tekočin, Metoda končnih elementov
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (7,19 MB)

34.
Večfazni numerični model razpršilnega sušenja suspenzije zeolit - voda
Gregor Sagadin, 2014, doktorska disertacija

Opis: V nalogi je obravnavan proces sušenja poroznega delca, sestavljenega iz omočenih kristalov zeolita 4A v razmerah, ki prevladujejo v razpršilnem sušilniku. Obstoječi numerični modeli v inženirskih programskih paketih obravnavajo vso vlago v delcu kot površinsko sušenje pa kot enostopenjsko, kar lahko vodi do netočnih in nepopolnih rezultatov. V želji po nadgradnji obstoječih numeričnih modelov je bil razvit model za večstopenjsko sušenje poroznega delca. Le-ta upošteva tudi kristalno vezano vlago, ki v procesu sušenja mokrega jedra prehaja skozi osušeno skorjo. Za opis prehoda vlage skozi osušeno skorjo v drugi stopnji sušenja je bil uporabljen model enostranske Stefanove difuzije, med tem ko je bila tretja stopnja sušenja razvita na osnovi karakteristik materiala, določenih s termo gravimetrično analizo. S pridobljenimi rezultati iz numeričnih simulacij je bila pripravljena primerjava z eksperimentalno pridobljenimi rezultati, ki je pokazala uporabnost ter fizikalno pravilnost uporabljenega numeričnega modela večstopenjskega sušenja.
Ključne besede: Zeolit, Razpršilno sušenje, Večfazni numerični model, Računalniška dinamika tekočin, Prenos toplote in snovi
Objavljeno: 08.08.2014; Ogledov: 1229; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

35.
Model zgorevanja trdnih odpadkov na rešetki
Boštjan Rajh, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorskem delu je predstavljen model za zgorevanje trdnih odpadkov na rešetki. Modeliranje trdnih odpadkov na rešetki je sestavljeno iz dveh delov: modeliranje pretvorbe trdnega goriva v plinasto fazo na rešetki s pomočjo ustreznega ravnotežnega modela in numerična simulacija plinaste faze zgorevanja nad plastjo trdnega goriva s pomočjo računalniške dinamike tekočin (RDT). Oba dela sta med seboj neposredno povezana preko sestave sinteznega plina in sevalnega toplotnega toka. Predstavljen pristop modeliranja zahteva medsebojno izmenjavo podatkov med obema modeloma, dokler se podatki obeh modelov ne uskladijo oz. ni bistvene spremembe, t.j. med sinteznim plinom, ki zapušča plast trdnega goriva in sevalnim toplotnim tokom, ki prihaja na samo plast. Pretvorba trdnih odpadkov v plinasto fazo na rešetki je bila modelirana s pomočjo lastno razvitega empiričnega 1D ravnotežnega modela, ki temelji na vhodnih podatkih kot so: količina in sestava trdnih odpadkov, količina primarnega zraka, ki se dodatno pomeša še z recirkuliranimi dimnimi plini pod rešetko in sevalnim toplotnim tokom na vrhu plasti trdnega goriva. Ravnotežni model na podlagi vhodnih podatkov predvidi ustrezne robne pogoje na medfazni površini trdnega goriva in plinaste faze kot je sestava (O2, H2O, CO, volatili) temperatura in hitrost sinteznega plina vzdolž rešetke. Pridobljeni robni pogoji v okviru ravnotežnega modela predstavljajo vstopne robne pogoje za izvedbo simulacije plinaste faze zgorevanja. Numerična simulacija je bila narejena s pomočjo komercialnega paketa RDT ANSYS CFX z uporabo ustreznih numeričnih modelov zgorevanja. Z vidika validacije numeričnega modela je bila na različnih mestih znotraj kurišča narejena primerjava temperature z eksperimentalno pridobljenimi podatki. Narejena analiza s pomočjo RDT razkriva detajlno mešanje in karakteristike zgorevanja v realni kurilni napravi z rešetko in nudi možnost poiskati ustrezne rešitve na kakšen način jo optimizirati kot tudi kako izboljšati obratovanje takšnih naprav za energijsko izrabo odpadkov (EIO) z namenom doseganja boljšega izkoristka. Rezultati so pokazali, da neupoštevanje učinka vzgona lahko povzroči bistvene napake v numeričnih rezultatih. Izkazalo se je, da je v industriji mogoče uporabiti RDT kot osnovno orodje za optimizacijo takšnih objektov za EIO glede na številne kritične faktorje kot tudi, na kakšen način učinkovito optimizirati takšen sistem za namen boljšega obratovanja.
Ključne besede: Pretvorba trdnega goriva, trdni odpadki, modeliranje zgorevanja v plasti, ravnotežni model, kurilna naprava z rešetko, zgorevanje, računalniška dinamika tekočin (RDT)
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (26,96 MB)

36.
Simulacija turbulentnega toka s hibridnim LES/URANS turbulentnim modelom z uporabo metode robnih elementov
Primož Kocutar, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se posvečamo razvoju hibridnega LES/URANS turbulentnega modela na osnovi metode robnih elementov (MRE) za simulacijo turbulentnega toka tekočine. Za izračun toka tekočine rešujemo sistem Navier-Stokesovih enačb zapisan v hitrostno-vrtinčni formulaciji. Sistem enačb je sestavljen iz enačb kinematike vrtinčnega polja na robu in hitrostnega polja v območju, enačbe kinetike vrtinčnosti polja, energijske enačbe, ter prenosne enačbe turbulentne kinetične energije za izračun turbulentnih modelov. Za enačbo kinematike smo uporabili nefizikalno časovno shemo. Uporabili smo spojen LES/URANS hibridni turbulentni model, kjer je vmesna površina med LES in URANS območje določena s fizikalno veličino, ter je dinamično določena tekom simulacije. Za preklopni kriterij med LES in URANS območjem smo uporabili Reynoldsovo število določeno s turbulentno kinetično energijo, ter Reynoldsovo število določeno s skupno turbulentno kinetično energijo. Glavna značilnost spojenih hibridnih modelov je, da za izračun toka uporabljajo en set vodilnih enačb. LES in URANS model sta v povezavi s preklopnim kriterijem spojena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije. V odvisnosti od karakteristike toka, ter preklopnega kriterija, za določeno območje uporabimo pod-mrežno ali URANS efektivno viskoznost. Pod-mrežna ali URANS viskoznost je nadaljnje uporabljena v prenosni enačbi turbulentne kinetične energije, ter v vodilnih enačbah za izračun toka tekočine. V hibridnem LES/URANS turbulentnem modelu je LES model uporabljen za vrtince z največ energije, torej velike vrtince, ter URANS model za obstensko območje. Za LES in URANS model smo uporabili modela, ki temeljita na turbulentni kinetični energiji, pri čemer smo za URANS model izbrali eno-enačbeni model razvit za obstenska območja. Numerični algoritem smo najprej validirali na testnih primerih. Za validacijo vodilnih enačb toka tekočine smo uporabili testni primer direktne numerične simulacije toka v gnani kotanji, ter za validacijo energijske enačbe direktno numerično simulacijo toka naravne konvekcije pri nižjih Rayleighevih številih. Po uspešni validaciji z uporabo direktne numerične simulacije, smo razvit LES/URANS hibridni turbulentni model testirali na turbulentnem toku naravne konvekcije v kvadratni kotanji, s čimer smo potrdili pravilnost delovanja hibridnega modela.
Ključne besede: metoda robnih elementov, hibridni LES-RANS model, prenos toplote, turbulentni tok, hitrostno vrtinčen zapis, računalniška dinamika tekočin, naravna konvekcija
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 1214; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (26,97 MB)

37.
Numerična simulacija turbulentne Rayleigh-Benard naravne konvekcije
Jan Tibaut, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je opisan pristop k reševanju naravne konvekcije pri visokih Rayleighjevih številih. Z metodo končnih volumnov smo izvedli URANS- in LES-simulacijo. Za URANS-simulacijo je bil uporabljen SST-turbulentni model, za LES-simulacijo pa smo uporabili dinamični Smagorinsky-Lillyjev model. Ker je za izvedbo LES-simulacije potrebna velika računalniška moč, smo tridimenzionalno domeno poenostavili v dvodimenzionalno. Končni rezultati so se med sabo dobro ujemali. Med tridimenzionalno in dvodimenzionalno obravnavo so se pokazale nekatere razlike.
Ključne besede: Rayleigh-Bénardova naravna konvekcija, naravna konvekcija, turbulentna naravna konvekcija, naravna konvekcija med dvema horizontalnima stenama, računalniška dinamika tekočin, dinamika turbulentnih pojavov, numerična simulacija turbulentne Rayleigh-Bénardove naravne konvekcije, metoda končnih volumnov, nestacionarna simulacija
Objavljeno: 28.08.2015; Ogledov: 615; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (7,47 MB)

38.
TRITOK
Jure Ravnik, 2007, programska oprema

Opis: Programska oprema simulira tok tekočine in prenos toplote z reševanjem Navier - Stokesovih enačb v prostoru s kombinacijo enoobmočne in večobmočne metode robnih elementov. Enačbe so zapisane v hitrostno vrtinčnem zapisu.
Ključne besede: računalniška dinamika tekočin, nestisljive viskozne tekočine, tok tekočine, prenos toplote, metoda končnih elementov, programska oprema
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 919; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

39.
40.
Optimizacija hlajenja zavornega diska pri osebnem avtomobilu
Mitja Štrakl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano hlajenje zavornega diska, s pomočjo metod računalniške dinamike tekočin. Tokovno polje je simulirano stacionarno pri konstantni hitrosti vožnje, prenos toplote pa je simuliran časovno odvisno. Zrak je modeliran kot idealen plin s konstantnimi lastnostmi, za material zavornega diska pa so izbrane lastnosti jekla. Po izvedeni analizi serijskega zavornega sistema vozila BMW serije 5, je v nadaljevanju obravnavana študija razmer pri vpihovanju hladilnega zraka in optimizacija takšnega sistema v smeri izboljšanja odvoda toplote. Rezultati opravljene analize prikazujejo pomembno povečanje hladilne moči pri implementaciji sistema za vpihovanje hladilnega zraka.
Ključne besede: zavorni disk, numerična analiza, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (6,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici