| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 314
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Dejavniki gospodarske rasti v evropskih državah
Špela Klara Mauhler, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo vključuje razlage gospodarske rasti v ekonomski teoriji s klasičnega, neoklasičnega in keynesianskega vidika ter teorijo endogene rasti. Po statističnemu pregledu dinamike gospodarske rasti v Luksemburgu, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Portugalskem, Irskem in Norveškem v obdobju 1995–2020, delo vključuje analizo kvantitativnih in kvalitativnih dejavnikov gospodarske rasti s ponudbene in povpraševalne strani. Spričo statistične analize je bilo ugotovljeno, da imajo terciarna izobrazba, mednarodna odprtost, zaposlenost, vlaganja v raziskovalno-razvojno dejavnost, obseg investicijskih izdatkov in participacija v vseživljenjskem učenju pomembno vlogo v procesu gospodarske rasti v opazovanih državah. Uspešnejša gospodarstva beležijo tudi nižjo raven korupcije in razširjenost vladavine prava.
Keywords: Gospodarska rast, investicije, delovna sila, raziskave in razvoj, evropska gospodarstva.
Published: 05.11.2021; Views: 65; Downloads: 5
.pdf Full text (2,20 MB)

2.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus l.)
Blaž Jelen, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.
Keywords: hmelj, protitočne mreže, senčenje, pridelek, kakovost
Published: 30.09.2021; Views: 128; Downloads: 11
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Razvoj in uporabnost traktorskih vitlov s konstantno vlečno silo
Valentina Požek, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V Sloveniji je gozdarstvo močno razvita panoga in pomemben del kmetijstva. Veliko kmetij ima v lasti gozd, ki predstavlja dodaten vir zaslužka na kmetiji. Cilj diplomskega dela je prikazati delovanje nove tehnologije »konstantne vlečne sile« pri vitlih, ki se kot orodje že nekaj časa pojavljajo na trgu, vendar s to tehnologijo še niso seznanjeni vsi uporabniki takšnih delovnih strojev. V raziskovalnem delu smo opravili poskusno testiranje dveh različnih vitlov v proizvodnih prostorih podjetja Krpan. Pridobljeni podatki omogočajo lažjo interpretacijo razlike med dvema različnima konstrukcijskima sistemoma vitla. Konstantna vlečna sila omogoča enakomeren vlek vitla pri različni oddaljenosti bremena od traktorja. Do zdaj so kmetovalci uporabljali le klasične vitle, ki takšne tehnologije niso imeli vgrajene. Zdaj novi sistemi kmetovalcem omogočajo lažje delo pri najtežjih kmetijskih opravilih, kot so sečnja in spravilo lesa, delo v gozdu in pri vseh opravilih, kjer potrebujemo takšen delovni stroj. Prednost takšnih strojev so tudi lažji pogoji dela na razgibanem terenu, manjša poraba goriva in večja varnost pri delu. Glede na pregled literature in rezultate testiranja smo prišli do zaključka, da je vitel s konstantno vlečno silo bolj učinkovit pri vleki kot tisti brez, predvsem zaradi izbire pravilnega gonilnega sistema. Neprestane inovacije proizvajalcev pa stremijo k izboljšanju varnosti pri delu, predvsem na hribovitih težje dostopnih področjih.
Keywords: vitel, gozdarstvo, konstantna vlečna sila, vleka
Published: 06.09.2021; Views: 78; Downloads: 17
.pdf Full text (1,65 MB)

4.
Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)
Petra Zemljak, 2021, master's thesis

Abstract: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Keywords: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Published: 26.07.2021; Views: 222; Downloads: 17
.pdf Full text (2,81 MB)

5.
Pridelek krme s travinja v klimatsko manj ugodnih letih
Uroš Kotnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na trajnem travniškem poskusu smo izvedli raziskavo o vplivu pogostnosti rabe travne ruše (2-kosna; 4-kosna in 4-kosna – pri kateri vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje) in klimatskih dejavnikov v posameznem letu (2003, 2014 in 2020), ki vplivajo na količino pridelka suhe snovi. Poskus je bil zasnovan leta 1995 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Zasnovan je bil v obliki naključnega bloka v štirih ponovitvah. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da pogostost rabe statistično značilno vpliva na količino pridelka suhe snovi travne ruše. Največji pridelek (8,85 t SS/ha) smo dosegli s 4-kosno rabo, kjer vsako drugo leto pustimo prvi odkos v polno cvetenje. Pridelka 2-kosne in 4-kosne rabe (8,28 in 7,87 t SS/ha) pa sta statistično primerljiva. Pridelki se statistično značilno razlikujejo tudi po posameznih primerjanih letih. Statistično najvišji pridelek (11,92 t SS/ha) smo dosegli v letu 2014 (mokro leto), sledi leto 2020 (normalno leto; 8,71 t SS/ha), medtem ko je najmanjši pridelek (4,37 t SS/ha) zabeležen v suhem letu (2003).
Keywords: travinje, klimatske razmere, pogostost košnje, pridelek
Published: 19.07.2021; Views: 249; Downloads: 57
.pdf Full text (1,87 MB)

6.
PRISPREVEK PROF. DR. METODA DOLENCA H KAZENSKOPRAVNI ZNANOSTI
Janko Ogrizek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem predstavil svoj pogled na delo dr. Metoda Dolenca in njegov vpliv na razvoj kazenskega prava na Slovenskem. Njegov prispevek k razvoju kazenskega prava sem razdelil na dva dela. Prvi del se nanaša na obdobje, ko smo Slovenci živeli v Kraljevini Jugoslaviji. V tem obdobju je bilo njegovo delo usmerjeno k izboljševanju razmer na področju kazensko pravne zakonodaje s posebnim ozirom na Slovence ter raziskovanju slovenske pravne zgodovine. Metod Dolenc je poudarjal enakopravnost slovenskega prava in pomembnost njegove zgodovine, pomen vzpostavitve slovenske pravne terminologije ter nujnost ustanovitve slovenske univerze kot osnovnega dejavnika, ki bi prinesel razvoj pravne znanosti na slovenskem. Dolenc je nasprotoval razširitvi srbskega kazenskega prava na slovensko ozemlje in politično motiviranim zakonom, zagovarjal in sodeloval je pri nastajanju enotne kazenske zakonodaje. Drugi del pa se nanaša na Dolenčevo znanstveno dediščino na kazenskem področju. Metod Dolenc je bil vedno v stiku z najnovejšimi idejami in trendi razvijajoče se kazenske znanosti. Njegovo delo pa je presegalo obdobje, v katerem je ustvarjal, ker je obravnaval probleme kazenskega prava in zagovarjal ter pravno teoretično utemeljeval institute in načela kazenskega prava, ki so del kazenske zakonodaje še v današnjem obdobju. Dolenc je zagovarjal načelo odgovornosti za krivdo, na katerem naj temelji kazenska zakonodaja. Pri kazenskem obravnavanju storilcev kaznivih dejanj je v ospredje postavljal njihovo osebnost in šele nato storjeno dejanje. Zavzemal se je za posebno obravnavanje storilcev iz prepričanja in mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in za uvedbo institutov bistveno zmanjšane prištevnosti in pogojne obsodbe. Skrajno silo je pojmoval kot razlog za izključitev protipravnosti in ne zgolj kot razlog za izključitev kaznivosti. Nasprotoval je vzvratni veljavnosti materialnih določb kazenskega prava in uvedbi kaskadne odgovornosti v tiskovno kazensko pravo. S pravnoteoretičnega in etičnega vidika je obravnaval vedno aktualne družbene probleme: evtanazija, samomor, splav, kastracija. Ključne besede: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Keywords: slovenska pravna zgodovina, skrajna sila, bistveno zmanjšana prištevnosti, odgovornost za krivdo, pogojna obsodba
Published: 24.03.2021; Views: 409; Downloads: 15
.pdf Full text (507,38 KB)

7.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Keywords: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Published: 05.03.2021; Views: 176; Downloads: 17
.pdf Full text (1,24 MB)

8.
Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti
Katarina Jalovec, 2021, master's thesis

Abstract: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu. Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa. Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin. Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Keywords: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Published: 25.02.2021; Views: 317; Downloads: 92
.pdf Full text (1,93 MB)

9.
Problematika zaposlovanja tujih delavcev v slovenskih letalskih podjetjih
Manca Jelenc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času smo priča naglemu razvoju letalske panoge v Sloveniji, natančneje na področju vzdrževanja letal. Podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zato se vse bolj usmerjajo k zaposlovanju tujcev, kar pa pomeni drugačen način zaposlovanja. V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji v dveh podjetjih na področju vzdrževanja letal. K izboru raziskovanja omenjene problematike nas je vodilo dejstvo, da se pri svojem delu v srednje velikem letalskem podjetju zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s tega področja v Sloveniji srečujemo z raznovrstnimi oblikami zaposlitve tujih delavcev ter soočamo z zapleteno zakonodajo na tem področju. S pomočjo intervjujev dveh slovenskih podjetij na področju vzdrževanja letal smo skušali raziskati, s kakšnimi izzivi se srečujejo na področju pridobivanja ustreznega kadra, zaposlovanja in zakonodaje, ter ugotoviti, katere so najustreznejše oblike in načini zaposlovanja v omenjenih podjetjih. Ugotovili smo, da se podjetja na področju vzdrževanja letal zaradi visoke zahtevnosti dela in specifičnih zahtev tehnološko usposobljenega kadra, ki ga zaradi interesa za tovrstno delo v Sloveniji primanjkuje, največkrat odločajo za zaposlovanje tujcev predvsem zaradi ugodnejšega finančnega vidika poslovanja. Obenem smo ugotovili, da sta pogodbeno delo in najem delovne sile največkrat uporabljeni obliki zaposlitve pri tovrstnem zaposlovanju.
Keywords: letalstvo, zaposlovanje tujcev, zakonodaja, delovna sila, izzivi
Published: 10.11.2020; Views: 226; Downloads: 39
.pdf Full text (1,53 MB)

10.
Konstruiranje gozdarskega vitla s konstantno vlečno silo
Tilen Gubenšek, 2020, master's thesis

Abstract: V delu je obravnavan problem padca vlečne sile na gozdarskem vitlu. Ta se zgodi z naraščanjem števila plasti žične vrvi na shranjevalnem bobnu. Zato je cilj naloge skonstruirati sistem, ki bo omogočil konstantno vlečno silo po vseh plasteh. Najprej je v fazi koncipiranja opisanih več konceptov. Sledi faza snovanja, v kateri se izdela računalniški model izbranega koncepta in predstavi rezultat konstruiranja. V sklopu analitičnih izračunov so prikazane glavne karakteristike vitla, vrednosti padca sile po plasteh in potrebni tlak v cilindru sklopke, da se dobi konstantna vlečna sila. Na koncu je z računalniškimi simulacijami preverjeno, ali so najbolj obremenjene komponente skonstruiranega sistema ustrezno dimenzionirane.
Keywords: konstruiranje, gozdarski vitel, moment, konstantna vlečna sila
Published: 12.10.2020; Views: 270; Downloads: 103
.pdf Full text (3,15 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica