| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 311
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Nadja Kodra, 2024, diplomsko delo

Opis: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo.
Ključne besede: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (393,36 KB)

2.
3.
Komuniciranje kot osnovno orodje dela policistov - kriminalistov
Asta Čater, Mirjana Ule, Branko Lobnikar, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, kriminalistika, komuniciranje, psihologija
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (465,78 KB)

4.
5.
Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Ključne besede: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 245; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

6.
Psihološki vpliv barve embalaže na nakupni proces : diplomsko delo
Lena Zebec, 2023, diplomsko delo

Opis: Razumevanje vedenja potrošnika je ključnega pomena v trženju, saj je ta končni uporabnik številnih izdelkov in storitev. Raziskali smo vlogo barve embalaže pri prepoznavnosti blagovne znamke in nakupnih odločitev glede na starost in spol potrošnika. Raziskava temelji na analizi literature, ki zajema vedenje potrošnika, nakupni proces, embalažo in psihologijo barv. Empirični del je izveden s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava potrjuje, da je vpliv barve embalaže pomemben pri prepoznavanju blagovnih znamk. Ugotovili smo, da so cena, blagovna znamka in količina izdelka poleg barve embalaže prav tako ključnega pomena.
Ključne besede: potrošnik, nakupni proces, embalaža, psihologija barv
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1014,29 KB)

7.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, magistrsko delo/naloga

Opis: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Ključne besede: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Vodena doživetja in vodniška služba
Mitja Gorenak, Igor Rajner, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Turistični vodniki imajo pomembno vlogo pri promociji destinacije gostom; so poznavalci destinacije in gradijo njeno podobo v zgodbah, ki jih posredujejo gostom. Tako ni mogoče dvomiti, kako pomembno vlogo imajo v tem pogledu tudi pri razvoju in promociji zelenih destinacij. V poglavju se posvečamo najprej predstavitvi poklica turističnega vodnika skozi zgodovinsko perspektivo razvoja poklica, ukvarjamo se z ureditvijo izobraževanja in poklica v Sloveniji ter v nekaterih drugih državah. Nadalje se osredotočimo na tako imenovani storytelling ali zgodbarjenje kot proces, ki ga turistični vodnik lahko uporabi pri interpretaciji vsebine gostom. Drugi del poglavja se osredotoča na položaj lokalnega turističnega vodnika v zgodbi destinacije. Identificirani sta vloga lokalnega vodnika v promociji destinacije in potreba po znanjih s področja psihologije, ki jih mora ta imeti za kakovostno opravljanje nalog. Poglavje se zaključuje s praktičnim vpogledom v vlogo turističnega vodnika kot promotorja zelene destinacije in s tem smiselno zaokrožuje zgodbo o vlogi turističnega vodnika pri promociji zelene destinacije.
Ključne besede: vodnik, turistični vodnik, lokalni vodnik, doživetja, psihologija gosta
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 150; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi : magistrsko delo
Jure Bertalanič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Miti, kritike, prednosti in pomanjkljivosti evolucijske psihologije v sociološki perspektivi orišemo področje sodobne evolucijske psihologije in njene temeljne teze, predpostavke, načela in omejitve, pod katerimi delujejo raziskovalci na tem področju. Orišemo kratko zgodovino znanstvenega področja in pojasnjujemo razliko med evolucijsko psihologijo in sociobiologijo, dvema ločenima disciplinama, ki se pogosto prepletata. Nato prikažemo nekaj ključnih konceptov področja, kot so univerzalna človeška narava in evolucijske prilagoditve, ter ponazorimo, kako se ti koncepti uporabljajo za opisovanje izvora človeških in družbenih fenomenov. Naslednji del magistrskega dela obravnava temeljne mehanizme evolucijske psihologije, pri čemer standardni družboslovni model, katerega uporaba v sodobni sociologiji prevladuje, primerjamo z integrativnim modelom, ki ga uporabljajo evolucijski psihologi. Večji del je posvečen konceptu modularnosti uma in njegovi konceptualni veljavnosti. Nazadnje ponazorimo običajne kritike evolucijske psihologije iz vrste akademskih disciplin in jih damo pod drobnogled ter ugotavljamo, katere kritike so veljavne in katere napačno označujejo ali napačno razlagajo dejanske razlagalne mehanizme tega področja.
Ključne besede: evolucijska psihologija, sociologija, sociobiologija, determinizem, človeška narava
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 324; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (786,27 KB)

10.
Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Pančur, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja. Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov. Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje. Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Ključne besede: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 213; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 2.87 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici