1. Integracija umetne inteligence v marketing: psihološki uvidi v vedenje potrošnikov in etična vprašanja : diplomsko deloAnja Nedeljković, 2024, undergraduate thesis Abstract: Integracija umetne inteligence v marketing prinaša napredne možnosti, kot so personalizacija, ciljanje in analiza vedenja potrošnikov na podlagi zbranih demografskih, vedenjskih in interesnih podatkov. Te možnosti odpirajo tudi nova etična in pravna vprašanja. V teoretičnem delu je obravnavana uporaba umetne inteligence v marketingu, vključno s psihološkimi vplivi na potrošnike, analizo njihovega vedenja in etičnimi izzivi. V empiričnem delu je spletni vprašalnik razkril stališča uporabnikov. Ugotovljeno je, da umetna inteligenca prinaša veliko prednosti in olajšav pri analizi podatkov in izboljšanju marketinških strategij, hkrati pa povzroča skrb glede etičnega ravnanja z osebnimi podatki.
Keywords: umetna inteligenca, marketing, vedenje potrošnikov, psihologija, etika
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 47
 Full text (1,40 MB) |
2. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, original scientific article Abstract: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Keywords: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 89; Downloads: 6
 Link to full text |
3. Znanstvene in neznanstvene metode v forenzični psihologiji : magistrsko deloJan Kern, 2024, master's thesis Abstract: Forenzična psihologija je opisana kot interdisciplinarno področje, ki se ukvarja s preučevanjem in z razumevanjem psiholoških vidikov pravosodnega in policijskega sistema. V magistrskem delu so osvetljena in predstavljena tudi področja njenega delovanja ter njen razvoj. Podrobneje so razložene najpogosteje uporabljene metode iz forenzične psihologije: kognitivni intervju, poligraf, profiliranje, hipnoza, psihološka avtopsija in grafologija. Številne med njimi spremljajo očitki, da niso znanstveno podprte. Delo se posveča razmejitvi med znanostjo in neznanostjo. Številni poskusi iz zgodovine dokazujejo, kako težko je potegniti ločnico. Enotna in univerzalna opredelitev znanosti, ki bi naletela na širše priznavanje, tako še vedno ne obstaja. Namesto tega se delo osredotoča na iskanje najprimernejših meril, ki so v pomoč pri razlikovanju. Ta so skupek širokega in raznolikega pogleda na znanost. Razkrite so nekatere tehnike, s katerimi poskuša kvaziznanost zavajati laično in strokovno javnost. Metode iz psihološke forenzike so dobro raziskane in vrednotene na podlagi zastavljenih meril in nato kategorizirane v skupino znanstvenih ali neznanstvenih. Predstavljene so šibke točke metod, ki pomembno vplivajo na njihovo verodostojnost, in predlogi za prihodnje izboljšave. Cilj dela je pridobiti vpogled v poznavanje obravnavanega področja iz strani javnosti in njihovo stališče o uporabi omenjenih metod. Raziskava vključuje 236 anketirancev z območja Slovenije. Razbrano je zelo dobro poznavanje forenzične psihologije in njenih metod. Ugotovljeno je, da javnost slabo ocenjuje, katere metode so znanstvene. Uspešno presojanje je zaznano zgolj v enem primeru od šestih. Rezultati kažejo na odobravanje uporabe znanstveno manj podprtih metod v forenzični psihologiji, z določenimi omejitvami.
Keywords: forenzična psihologija, znanstvene metode, neznanstvene metode, magistrska dela
Published in DKUM: 10.06.2024; Views: 197; Downloads: 33
Full text (2,32 MB) |
4. Povezava med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNadja Kodra, 2024, undergraduate thesis Abstract: Živali nas spremljajo na vsakem koraku našega življenja. Ljudje imamo živali za hišne ljubljenčke, za pomoč pri določenih poklicih in za pomoč pri telesnih ovirah. Živali nam dajejo hrano in so tudi človekova najzvestejša družba. Ljudje in živali smo povezani že tisočletja, prav tako, kot smo ljudje živa in čuteča bitja, so čuteča bitja tudi živali vseh vrst in oblik. Kruto ravnanje in zloraba živali je zato lahko napovednik za razvoj nasilnega vedenja do ljudi. Ideja povezave med zlorabo živali in nasiljem nad ljudmi je že zelo stara, vendar šele v zadnjih letih raziskovanja dobiva prave razsežnosti. Ker je zloraba živali pogost pojav, bi z omejevanjem zlorabe živali z določenimi pristopi posledično morda lahko posredno preprečili tudi nekatere oblike nasilja in razvoj nekaterih hujših oblik nasilja do ljudi. Razvoj nasilja iz ene oblike (zlorabo živali) do druge oblike (nasilje nad ljudmi) je pogojeno z nekaterimi dejavniki, predvsem v obdobju odraščanja. Pri oblikovanju otroka kot osebe, ki spoštuje živali in kasneje v odraslem obdobju tudi sočloveka, je zelo pomembno okolje, v katerem odrašča, zgled starejših okoli sebe, predvsem staršev in seveda tudi pravilno usmerjanje otrok, kaj je moralno sprejemljivo in kaj ni. Določeni vedenjski vzorci lahko nakažejo, da je odraščajoča oseba potencialna za storitev kaznivega dejanja, zlorabe živali, kar se kasneje lahko tudi stopnjuje do nasilja nad ljudmi. S pravilnim postopanjem in usmerjanjem pa tudi posredovanjem lahko morda to preprečimo.
Keywords: mučenje živali, nasilje nad ljudmi, psihologija, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.03.2024; Views: 284; Downloads: 65
Full text (393,36 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTeja Hrovat, 2023, undergraduate thesis Abstract: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962).
Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so:
- strah, da bodo označeni kot slabiči;
- prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil;
- prepričanje, da to nikogar ne zanima.
V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝.
Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016).
Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo.
A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo.
V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Keywords: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.11.2023; Views: 409; Downloads: 70
Full text (2,05 MB) |
9. Psihološki vpliv barve embalaže na nakupni proces : diplomsko deloLena Zebec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Razumevanje vedenja potrošnika je ključnega pomena v trženju, saj je ta končni uporabnik številnih izdelkov in storitev. Raziskali smo vlogo barve embalaže pri prepoznavnosti blagovne znamke in nakupnih odločitev glede na starost in spol potrošnika. Raziskava temelji na analizi literature, ki zajema vedenje potrošnika, nakupni proces, embalažo in psihologijo barv. Empirični del je izveden s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskava potrjuje, da je vpliv barve embalaže pomemben pri prepoznavanju blagovnih znamk. Ugotovili smo, da so cena, blagovna znamka in količina izdelka poleg barve embalaže prav tako ključnega pomena.
Keywords: potrošnik, nakupni proces, embalaža, psihologija barv
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 812; Downloads: 108
Full text (1014,29 KB) |
10. Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznostMetka Belcl, 2023, master's thesis/paper Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino.
Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan
napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično
blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 682; Downloads: 132
Full text (1,90 MB) |
