SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nadzor nad psihoaktivnimi snovmi v Republiki Sloveniji in Evropski uniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Purkat, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom predstavila mehanizme nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi v RS in EU ter probleme, ki so povezani z vzpostavitvijo učinkovitega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami opredeli novo psihoaktivno snov kot narkotično ali psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki ni pod nadzorom v skladu z Enotno konvencijo Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 ali Konvencijo Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 in ki lahko pomeni podobno nevarnost za javno zdravje kot snovi, naštete na seznamih teh konvencij. Vse države članice EU se srečujejo z naraščajočim pojavom novih psihoaktivnih snovi, ki zaradi njihove široke dostopnosti (internet) predstavljajo tveganje za zdravje posameznika in javno zdravje. Osnovni problem je, da nove psihoaktivne snovi niso uvrščene na seznam prepovedanih drog, dodaten problem pa predstavljajo dolgotrajni zakonodajni postopki v državah članicah za vzpostavitev ustreznega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Zapleten in dolgotrajen mehanizem za nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi na ravni EU se kaže kot dokaj neučinkovit. Vzpostavitev nadzora nad novo psihoaktivno snovjo lahko spodbudi iskanje in nastanek nenadzorovanega nadomestka. Pomanjkanje znanstvenih študij o škodljivih učinkih novih psihoaktivnih snovi dodatno otežuje zakonske postopke nadzora. Namen in cilj diplomske naloge je ugotoviti obseg pojava in vrsto novih psihoaktivnih snovi v Sloveniji in EU ter odzivanje držav članic in EU v smislu ustreznega zakonskega nadzora nad novimi psihoaktivnimi snovmi. Opravila bom primerjalno študijo različnih modelov nadzora (individualni, generični in analogni princip) v državah članicah EU ter predlagala možne zakonske rešitve za učinkovitejši nadzor nad novimi psihoaktivnimi snovmi v Sloveniji.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zakonski nadzor, zakonodajni postopek, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 30.07.2014; Ogledov: 664; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (442,25 KB)

3.
Zdravstvena nega pacientov odvisnih od psihoaktivnih snovi in s komorbidnostjo duševne motnje
Joland Barbara Špendl, 2013, diplomsko delo

Opis: Med osebami, odvisnimi od psihoaktivnih snovi (PAS), je značilna skupina s hkratno duševno motnjo. V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacientov, odvisnih od PAS in njene značilnosti v povezavi s komorbidnostjo duševne motnje. V empiričnem delu smo ugotavljali dodatne potrebe pacientov s hkratno duševno motnjo po zdravstveni negi. Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela s pomočjo študije primera, v kateri smo primerjali dva pacienta, odvisna od PAS, pri čemer ima eden tudi duševno motnjo. Za oba pacienta smo na podlagi intervjuja in zdravstvene dokumentacije vzporedno izdelali načrt zdravstvene nege, v katerem smo cilje, aktivnosti zdravstvene nege in vrednotenje razvrstili po negovalnih diagnozah, oblikovanih skladno z metodo enajstih funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon. Izkazalo se je, da pacienti s hkratno duševno motnjo potrebujejo specifično pozornost izvajalcev zdravstvene nege zlasti v času abstinenčne krize zaradi tveganja za poslabšanje duševne motnje. Paciente je potrebno opozarjati na nevarnost hkratnega jemanja zdravil in prepovedanih drog ter jih vzpodbujati, da duševno motnjo razumejo kot motivacijo za abstinenco, ne kot razlog za jemanje drog z namenom samozdravljenja.
Ključne besede: psihoaktivne snovi, duševna motnja, odvisnost, komorbidnost, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1117; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

4.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DVOJNO DIAGNOZO
Mitja Kumer, 2014, diplomsko delo

Opis: Dvojna diagnoza se pojavi pri pacientih, ki so odvisni od psihoaktivnih snovi ali alkohola in imajo hkrati pridružene še druge duševne motnje ali bolezni. Pri opredeljevanju dvojne diagnoze se postavljajo vprašanja kaj je bilo prej, odvisnost od psihoaktivnih snovi ali duševna motnja. V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z dvojno diagnozo in težave, ki se pojavljajo pri obravnavi. Predstavili smo zdravstveno nego pacienta z dvojno diagnozo ter opisali vlogo medicinske sestre pri obravnavi. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pacient, ki ima poleg odvisnosti od psihoaktivnih snovi tudi duševno motnjo, zahteva drugačen pristop zdravljenja in obravnave kot tisti, ki duševne motnje nima. Težave pri zdravljenju pacientov z dvojnimi diagnozami so predvsem v tem, da vsako od motenj zdravi druga institucija, te institucije pa se med seboj težje uskladijo glede načina obravnave pacientov. Pomembna vloga medicinske sestre je psihoedukacija. Ta je večinoma individualna in jo prilagodimo zmožnostim in potrebam pacientov. Z njo na poseben način poučimo pacienta na njemu razumljiv način o njegovem zdravljenju. Pacienta seznanimo z informacijami o škodljivih učinkih in možnih psihičnih, fizičnih, ekonomskih in socialnih posledicah uživanja psihoaktivnih snovi ter ga poučimo, kako na njegovo duševno motnjo vpliva zloraba psihoaktivnih snovi. Pomanjkljivo znanje na področju zdravstvene nege pacientov z dvojnimi diagnozami in nedorečenost ukrepov na samem oddelku vpliva na to, da je zdravstveno osebje v odnosu do pacienta večkrat v dilemi kako ravnati, zato bi bilo potrebno zdravstveno osebje bolje seznaniti in poučiti kako primerno ravnati s temi pacienti.
Ključne besede: dvojna diagnoza, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševne motnje, zdravstvena nega, zdravljenje odvisnosti
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1557; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (612,07 KB)

5.
Actio libera in causa
Kristjan Zahrastnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazensko pravni sistem je oblikovan po sodobnem evrokontinentalnem kazenskem pravu, ki sledi nemški tradiciji splošnega pojma kaznivega dejanja. Drugačen koncept je uveljavljen v anglo-ameriškem kazenskem pravnem sistemu. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu sestavljen iz treh elementov: izpolnjenosti biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde. Kaznivo dejanje lahko izvrši le tisti, ki je v prištevnem stanju, saj lahko le-ta nadzoruje in pravilno zaznava okoliščine, ki ga obdajajo, zato tudi zakon določa, da tisti, ki je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju, ni kriv. V orisu razvoja instituta actio libera in causa diplomsko delo predstavi zanimivejše in pomembnejše ureditve, ki so vplivale na razvoj. Poseben poudarek je na razvoju ureditve instituta v Jugoslaviji. Pojasnjene so tudi spremembe kazenskega zakonika v povezavi z navedenim institutom. Institut actio libera in causa pride v poštev pri ugotavljanju, ali je podana krivda storilca, saj določa krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru, ko si sam z uporabo drog ali drugimi psihoaktivnimi snovmi ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je pred izvršenim kaznivim dejanjem podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Dejali bi lahko, da sta potrebna dva elementa za krivdo neprištevnega storilca, prvi je, da se je storilec sam spravil v neprištevno stanje, za izpolnitev drugega elementa je treba storilcu očitati krivdo, preden se je spravil v stanje neprištevnosti. Razlikujemo med tremi možnostmi ravnanja storilca. Pri prvi možnosti storilec oblikuje svoj naklep glede izvršitve kaznivega dejanja še v stanju prištevnosti. Druga možnost je, kadar storilec nima naklepa glede kaznivega dejanja v normalnem duševnem stanju, ampak vseeno izvrši protipravno dejanje v neprištevnem stanju. Tretja možnost se nanaša na različne situacije, ki nastanejo v javnem prometu, kadar storilec zaradi utrujenosti in izčrpanosti zaspi in izvrši kaznivo dejanje. Kot je bilo že omenjeno, velja v Angliji anglo-ameriški kazenski pravni sistem, v tem sistemu se ne uporablja instituta actio libera in causa, ampak imajo podobna pravila z namenom kaznovanja storilcev, ki se prostovoljno spravijo v stanje omamljenosti in izvršijo kaznivo dejanje. V nemškem pravu kazniva dejanja izvršena v alkoholiziranem stanju, razvrščajo v dve kategoriji. V prvo kategorijo zapadejo kazniva dejanja, za katere uporabimo institut actio libera in causa. V drugo skupino pa uvrščamo izvršena kazniva dejanja, za katere se ne more uporabiti navedeni institut, ampak zanje velja subsidiarno pravilo, ki je zapisano v zakonu in ureja popolno omamljenost. V nadaljevanju je predstavljena preučena slovenska sodna praksa v povezavi z institutom actio libera in causa, opisane so tudi pomembnejše sodbe angleških sodišč, v katerih se opazi podobnost z institutom actio libera in causa. Preučena sodna praksa nemških sodišč vsebuje sodbi, ki prikazujejo uporabo člena popolne omamljenosti.
Ključne besede: actio libera in causa, neprištevnost, duševno stanje, alkohol, droga, psihoaktivne snovi, krivda
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1313; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (590,15 KB)

6.
Nove psihoaktivne snovi in njihova razširjenost med zaporniki
Tosja Lipavc, 2016, diplomsko delo

Opis: Zavedamo se, da so psihoaktivne snovi prisotne v Republiki Sloveniji že od nekdaj. Vendar uporaba prepovedanih snovi predstavlja eno najbolj akutnih bolezni sodobne družbe in zahteva vedno večjo pozornost za preprečevanje širjenja njihove uporabe in s tem zaščito vseh struktur družbe pred vedno bolj agresivnimi ponudniki. V diplomski nalogi sem se opredelila na nove psihoaktivne snovi, ki imajo podobne učinke (psihične in fizične) kot psihoaktivne snovi, vendar so še tako nepoznane, da še niso uvrščene na listo prepovedanih drog. Prav te nove psihoaktivne snovi so največja nevarnost, ki preži v današnjem času. Zaradi sodobnega načina nakupa (internetni nakupi) teh novih psihoaktivnih snovi in dostopnih cen se je tudi njihova razširjenost drastično povečala. Praktično delo sem opravljala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer sem se srečevala z nekaterimi zaporniki, ki so pristali v zaporu prav zaradi kaznivih dejanj povezanih s prepovedanimi snovmi. Zato sem hotela raziskati, kako so zaporniki seznanjeni z novimi psihoaktivnimi snovmi in ali se z njimi srečujejo tudi v zaporih. Raziskavo sem opravila z anketo, h kateri so bili pozvani vsi Zavodi zaprestajanje kazni zapora v Sloveniji, vendar so v anketi sodelovali naslednji; Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, Zavod za prestajanje kazni zapora Koper, oddelek Nova Gorica. Analiza ankete je pokazala, da je bila anketa uspešna, saj so se potrdile domneve, ki sem jih zastavila.
Ključne besede: droge, prepovedane droge, psihoaktivne snovi, zaporniki, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 464; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1009,58 KB)

7.
Povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka, učnim uspehom in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih
Karmen Osterc Kokotovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Problem, ki smo ga proučevali v magistrski nalogi, je povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine, pomen vključenosti staršev v šolanje otroka, učno uspešnost in obdobje mladostništva, v katerega segajo tudi prvi poskusi psihoaktivnih snovi. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti vključenost staršev v šolanje mladostnikov, učno uspešnost mladostnikov in poseganje mladostnikov po psihoaktivnih snoveh ter vlogo relevantnih demografskih podatkov pri tem. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev 9. razreda osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnika srednjih šol. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval Lestvico vpletenosti staršev iz Vprašalnika »Stil starševstva in vpletenost staršev« (Parenting Style and Parental Involvement PSPI; Paulson, 1994) in vprašanja o poseganju mladostnikov po psihoaktivnih snoveh. Rezultati so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bolj vključeni v njihovo šolanje, učno uspešnejši in imajo višja pričakovanja glede lastne stopnje izobrazbe. Starši so bolj vključeni v šolanje mlajših mladostnikov. Prav tako so v šolanje mladostnikov bolj vključeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Učno uspešnejši mladostniki imajo starše z višjo stopnjo izobrazbe in tudi pričakovanja njihovih staršev ter mladostnikova lastna pričakovanja glede najvišje zaključene izobrazbe so pri teh mladostnikih višja. Manj poskusov psihoaktivnih snovi je bilo pri mlajših mladostnikih in učno uspešnejših mladostnikih. Nadalje so rezultati raziskave pokazali, da se z višjo stopnjo vključenosti staršev v šolanje mladostnikov viša starost mladostnikov pri prvih poskusih psihoaktivnih snovi, znižuje se število poskusov različnih vrst psihoaktivnih snovi in pogostost uživanja psihoaktivnih snovi.
Ključne besede: družina, mladostnik, vključenost staršev v šolanje otrok, učna uspešnost, psihoaktivne snovi
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 401; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Uporaba novih psihoaktivnih substanc
Katarina Slapnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskala problematiko uporabe novih psihoaktivnih substanc. Novo psihoaktivno snov lahko definiramo kot narkotično drogo ali novo psihotropno drogo v čisti obliki ali v pripravku, ki je ni na seznamu Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961 in ki je ni na seznamih Konvencije Združenih narodov o psihotropnih snoveh iz leta 1971 ter predstavlja tveganje za javno zdravje. Gre za snovi, ki so bile modificirane že pred časom, vendar so na trgu postale popularne šele v zadnjih letih, in od tod tudi ime ''nove psihoaktivne substance''. Zanimalo me je predvsem, kakšni so učinki novih substanc, oz. ali so ti močnejši in nevarnejši za človekovo psiho in telo kot učinki tradicionalnih drog. Skozi raziskovanje sem prišla do sklepa, da imajo nove psihoaktivne substance bolj grozeč vpliv na uživalca, vseeno pa tega ne moremo trditi z gotovostjo, saj so informacije na področju toksičnosti in učinkov za zdaj še omejene. Zdravstvene težave, ki so posledica uživanja novih drog, so zapletene, nakup pripravkov pa je za razliko od tega preprostejši. Temu zlasti pripomore spletna prodaja na površinskem spletu, ki je dosegljiv prav vsakemu računalniško pisnemu posamezniku. Pozornost sem namenila tudi dokazovanju prisotnosti novih psihoaktivnih substanc v telesu. Velik problem in hkrati izziv za organe pregona ter zdravstvene delavce je ta, da jih s hitrimi, razširjenimi rutinskimi imunokemijskimi testi na droge v bioloških vzorcih ni mogoče zaznati. Prisotnost snovi v organizmu nam lahko potrdijo le dobre laboratorijske analize, ki jih pri nas izvaja Toksikološki laboratorij za sodno medicino na Medicinski fakulteti Ljubljana.
Ključne besede: diplomske naloge, nove psihoaktivne substance (NPS), droga, sintetične snovi, negativni učinki, odvisnost
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo
Darko Faflek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 192; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (816,53 KB)

10.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 287; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici