Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen policijskega postopka pri obravnavi kršitev s področja udeležbe v cestnem prometu pod vplivom psihoaktivnih snovi. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Za dosego cilja diplomskega dela smo postavili tri hipoteze. V teoretičnem delu diplomskega dela smo na splošno predstavili področje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa, alkohol in psihoaktivne snovi ter vpliv za voznika, ki je pod vplivom teh substanc. Predstavili smo splošna policijska pooblastila in konkretneje pooblastila ob nadzoru cestnega prometa. Opredelili smo osnovne pojme, kot je policijsko pooblastilo v smislu zakonske podlage, zakonsko podlago za izvajanje kontrole cestnega prometa in vodenje prekrškovnega postopka v primeru zaznanih kršitev. Ugotovili smo bistveno razliko med odkrivanjem kršitev s področja vožnje pod vplivom alkohola in kršitev s področja vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Policisti alkoteste običajno odrejajo rutinsko, pri odreditvi strokovnega pregleda zaradi ugotavljanja prisotnosti psihoaktivnih snovi pa mora policist predhodno potrditi sum, da je voznik pod vplivom teh snovi. Podrobno smo predstavili zakonsko podlago in prekrškovni postopek z voznikom pod vplivom psihoaktivnih snovi, kakor tudi dodatno ukrepanje policista poleg obravnave samo osnovnega prekrška. V empiričnem delu smo opravili analizo javno dostopne statistike policije za obdobje zadnjih 10 let. Za ta namen smo uporabili statistične podatke ukrepov policije s področja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa. Pri analizi smo ugotovili anomalijo uradne policijske statistike. Število odrejenih strokovnih pregledov zaradi ugotavljanja psihoaktivnih snovi namreč z leti narašča, v zadnjem letu jih je bilo odrejenih približno dvakrat toliko kot 2012, število pozitivnih rezultatov strokovnega pregleda pa ne glede na večje število odrejenih pregledov celo upada. Za namen raziskave smo zato pri analizi statističnih podatkov uvedli vsoto pozitivnih rezultatov strokovnega pregleda in odklonov, s čimer smo potrdili, da je število voznikov pod vplivom psihoaktivnih snovi v vzponu praktično skoraj vsako leto v obravnavanem obdobju. V zaključku diplomskega dela smo testirali predpostavljene hipoteze in obrazložili ugotovitve.
Ključne besede: psihoaktivne snovi, psihofozično stanje voznikov, varnost cestnega prometa, naloge policije, policijski postopki
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1022,10 KB)

Opis: Izhodišča: Uživanje drog in alkoholnih pijač v svetu predstavlja velik javno-zdravstveni in socialni problem, saj je mladostnikom lahko dostopno in posledično zelo razširjeno. Droge in alkoholne pijače puščajo velike posledice tako na telesnem kot tudi duševnem zdravju, vodijo lahko tudi v smrt. V zaključnem delu smo predstavili odnos dijakov do uživanja alkoholnih pijač in jemanja drog ter poznavanje posledic uživanja le-teh na zdravje. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvantitativno metodologijo. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal 25 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na dijake ter njihovo uživanje drog in alkoholnih pijač. Podatke smo analizirali in jih predstavili opisno ter grafično. Rezultati: 91 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi, je v svojem življenju že zaužilo alkoholne pijače, drogo pa 28 %. Večina je z uživanjem alkoholnih pijač začela že zelo zgodaj, v obdobju otroštva. Drogo so začeli uživati kasneje. Glavni razlog za uživanje so različne vrste pritiskov s strani prijateljev in vrstnikov. Kljub temu, da se je večina dijakov že srečala z različnimi psihoaktivnimi substancami, jih 18 % ni znalo pojasniti, kaj pomeni pojem tvegano vedenje. Diskusija: Nezdrav življenjski slog pri dijaku pomembno vpliva na njegovo zdravje v obdobju odraslosti in kasneje, zato je pomembno, da tako zdravstveni delavci kot starši in učitelji pri njih spodbujamo zdrave življenjske navade in jih izobrazimo o različnih razvadah ter njihovih posledicah.
Ključne besede: mladostnik, psihoaktivne snovi, odvisnost, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.01.2020; Ogledov: 1750; Prenosov: 320
Celotno besedilo (589,29 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 3403; Prenosov: 734
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1434; Prenosov: 226
Celotno besedilo (816,53 KB)

Opis: Problem, ki smo ga proučevali v magistrski nalogi, je povezanost med vključenostjo staršev v šolanje otroka in uživanjem psihoaktivnih snovi pri mladostnikih. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo družine, pomen vključenosti staršev v šolanje otroka, učno uspešnost in obdobje mladostništva, v katerega segajo tudi prvi poskusi psihoaktivnih snovi. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti vključenost staršev v šolanje mladostnikov, učno uspešnost mladostnikov in poseganje mladostnikov po psihoaktivnih snoveh ter vlogo relevantnih demografskih podatkov pri tem. V raziskavi je sodelovalo 193 učencev 9. razreda osnovnih šol in 211 dijakov 2. letnika srednjih šol. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval Lestvico vpletenosti staršev iz Vprašalnika »Stil starševstva in vpletenost staršev« (Parenting Style and Parental Involvement PSPI; Paulson, 1994) in vprašanja o poseganju mladostnikov po psihoaktivnih snoveh. Rezultati so pokazali, da so mladostniki, katerih starši so bolj vključeni v njihovo šolanje, učno uspešnejši in imajo višja pričakovanja glede lastne stopnje izobrazbe. Starši so bolj vključeni v šolanje mlajših mladostnikov. Prav tako so v šolanje mladostnikov bolj vključeni starši z višjo stopnjo izobrazbe. Učno uspešnejši mladostniki imajo starše z višjo stopnjo izobrazbe in tudi pričakovanja njihovih staršev ter mladostnikova lastna pričakovanja glede najvišje zaključene izobrazbe so pri teh mladostnikih višja. Manj poskusov psihoaktivnih snovi je bilo pri mlajših mladostnikih in učno uspešnejših mladostnikih. Nadalje so rezultati raziskave pokazali, da se z višjo stopnjo vključenosti staršev v šolanje mladostnikov viša starost mladostnikov pri prvih poskusih psihoaktivnih snovi, znižuje se število poskusov različnih vrst psihoaktivnih snovi in pogostost uživanja psihoaktivnih snovi.
Ključne besede: družina, mladostnik, vključenost staršev v šolanje otrok, učna uspešnost, psihoaktivne snovi
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1544; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,35 MB)