| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijo
Tanisa Jahić, 2019, magistrsko delo

Opis: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Ključne besede: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 477; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (5,18 MB)

2.
Uporaba in poznavanje kognitivno vedenjske terapije v psihiatrični zdravstveni negi
Jana Lončarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je kolaborativni pristop, ki pomaga pacientom prepoznati disfunkcionalne misli in vedenjske vzorce ter jih zamenjati z bolj primernimi. Izkušnje iz otroštva izoblikujejo človekova prepričanja o samem sebi ter o svetu, ki ga obdaja. Takšna prepričanja so jedro njegove percepcije okolice, ki je lahko pozitivna ali negativna. KVT je pristop, ki se v tujini prakticira na vseh področjih zdravstvene nege in ki ga poleg psihoterapevtov in psihiatrov izvajajo tudi diplomirane medicinske sestre. Namen zaključnega dela je bil raziskati samooceno uporabe in poznavanja KVT pri zaposlenih na Oddelku za psihiatrijo.
Ključne besede: samoocena, terapevt, psihološki pristop, medicinska sestra, psihiatrija, zdravstvena nega
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 517; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1007,03 KB)

3.
Problematika kajenja pri pacientih z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju
Eva Ornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za področje psihiatrične zdravstvene nege je pomembno, da poznamo problematiko kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Namen diplomskega dela je raziskati področje kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju ter dejavnike, ki vplivajo na kajenje, kako to doživljajo posamezniki, ter kaj vpliva na odločitev o prenehanju kajenja. Raziskovalna metodologija in metode: Za predstavitev teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled in analizo slovenske in tuje literature iz področja, ki ga opisujemo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, raziskovali smo s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo na koncu analizirali in jih predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je od 100 anketirancev, kar 79 trenutnih kadilcev, 11 bivših kadilcev in 10 nekadilcev. 42 % anketirancev ne razmišlja o prenehanju kajenja. O pomembnosti kajenja je kar 42 % anketirancev na lestvici od 1 do 10, izbralo 10. Večina anketirancev, 87 %, meni, da so odvisni od kajenja. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je med pacienti z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju veliko trenutnih ali bivših kadilcev, ki kljub zavedanju, da kajenje škoduje zdravju, še vedno kadijo. Do prenehanja kajenja bi večino pripeljala želja po izboljšanju zdravstvenega stanja, bolezen njihovih bližnjih kot posledica kajenja ter prihranek oziroma pomanjkanje denarja.
Ključne besede: psihiatrija, psihiatrični pacient, kvaliteta življenja, prenehanje kajenja, nikotinska odvisnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 432; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (812,97 KB)

4.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, diplomsko delo

Opis: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Ključne besede: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 799; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (752,82 KB)

5.
Vpliv duševne motnje na pacientovo kakovost življenja
Iris Kališnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja in z njo sreča, ni pogojena samo s posameznikovim finančnim stanjem in imetjem, ampak predvsem s tem kako zadovoljen je s svojim življenjem. Kakovost življenja ima velik pomen tudi za paciente z duševno motnjo, saj so zaradi svojega stanja velikokrat prikrajšani pri osnovnih stvareh, ki vplivajo na zadovoljstvo v življenju. Pregled literature je pokazal, da na kakovost življenja pacienta z duševno motnjo vpliva veliko dejavnikov, tako pri pacientih pred hospitalizacijo kot pri pacientih v času hospitalizacije in ponovnemu vključevanju v družbo po hospitalizaciji. Najpomembnejši izmed teh dejavnikov so družina in njena podpora, stigma, razpoložljiva pomoč in možnosti zaposlitve, ki posamezniku omogočajo karseda normalno in neodvisno življenje. V diplomskem delu smo raziskali, kako posamezni dejavniki vplivajo na življenje pacienta z duševno motnjo in ugotovili, da kljub izobraževanju na tem področju in porastu v pojavu duševnih motenj, paciente še zmeraj spremlja močna stigma. Ta izvira iz nerazumevanja duševnih motenj, saj je vsaka drugačna in posebna tako kot tudi vsak posameznik, ki za to motnjo zboli.
Ključne besede: Psihiatrija, mentalno zdravje, kvaliteta življenja, psihosocialna rehabilitacija, stigma, skupnostna obravnava, resocializacija.
Objavljeno: 11.07.2019; Ogledov: 757; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (416,04 KB)

6.
Agresivno vedenje pacienta z duševno motnjo in hospitalizacija proti njegovi volji
Lucija Rožič, 2019, diplomsko delo

Opis: Agresivno vedenje pacienta predstavlja zdravstvenim delavcem zaposlenim na psihiatričnem področju velik problem. Osebje se z bolj ali manj agresivnimi izbruhi pacientov srečuje vsakodnevno, velikokrat so tudi sami žrtve agresivnih dejanj. Vzrokov za takšno vrsto vedenja je več, eden izmed mnogih je tudi prisilna hospitalizacija. V zaključnem delu smo opisali protokol hospitalizacije proti volji ter predstavili ukrepe in metode, ki se jih zdravstveno osebje poslužuje ob obravnavi agresivnega pacienta. Prav tako smo opisali vlogo in obremenjenost medicinske sestre ob soočanju z agresivnimi izbruhi. Zaključno delo je teoretičnega značaja, pri njegovi izdelavi smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za pisanje smo zbrali s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature. Preden smo jih zapisali v programu Microsoft Office Word smo jih sistematično uredili in analizirali. Tekom pisanja zaključnega dela smo ugotovili, da je ocena tveganja za agresivno vedenje zaposlenim v veliko pomoč pri obravnavi pacientov z duševnimi motnjami. Ustrezen pristop in pravilna komunikacija zmanjšata stopnjo agresivnosti. Velik vpliv na pojav agresivnega vedenja imajo življenjski dejavniki in psihiatrične diagnoze. Zdravstvenemu osebju predstavljajo hospitalizacija proti volji pacienta in agresivni izbruhi velik izziv, zato morajo biti vešči v različnih tehnikah komunikacije, znati morajo predvideti možnost za razvoj agresivnega vedenja, obenem pa tudi ves čas delovati v skladu z etičnimi načeli.
Ključne besede: Prisilna hospitalizacija, agresija, psihiatrija, deeskalacijske tehnike, nasilje in medicinska sestra.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 862; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (882,35 KB)

7.
Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji
Kaja Ribežl, 2018, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje. V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Ključne besede: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 823; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Celostna obravnava pacienta s shizofrenijo
Nataša Miklošič, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Shizofrenija je težka, kronična duševna motnja, ki prizadene posameznikovo mišljenje, vedenje in čustvovanje. Natančen vzrok shizofrenije ni znan, obstajajo pa različne teorije nastanka te bolezni. Za postavitev diagnoze je najpomembnejša pravilna anamneza, psihiatrični in psihološki pregled ter nekatere preiskave, s katerimi predvsem izključimo morebitne druge bolezni. Pacienta s shizofrenijo in njegovo družino moramo obravnavati celostno. Metodologija: V diplomskem delu smo z opisno oz. deskriptivno raziskovalno metodo dela pregledali strokovno literaturo. Mnenja in rezultate raziskav različnih avtorjev smo med seboj primerjali in izpeljali zaključke dejstev skupnih vsem strokovnjakom. Rezultati: Ugotovili smo, da je celostna obravnava pacienta s shizofrenijo ključna za dobro prognozo. Izjemno uspešna metoda obravnave je skupnostna psihiatrija. Najvidnejšo vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji imajo izbrani osebni zdravnik, psihiater, psiholog, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Za dober izid zdravljenja morajo pacient in njegova družina aktivno sodelovati v obravnavi. Diskusija in zaključek: Pri postavitvi diagnoze shizofrenija so psihiatrom na voljo različne klasifikacije. Pomembno je, da pacient pri zdravljenju sodeluje, jemlje zdravila in je aktiven pri drugih oblikah zdravljenja. Pri shizofreniji je umrljivost zelo visoka, za kar je zaslužen predvsem pojav samomorilnosti in višja stopnja somatske obolevnosti. Prisotnost svojcev v procesu zdravljenja je nepogrešljiva.
Ključne besede: shizofrenija, psihiatrična zdravstvena nega, skupnostna psihiatrija, psihofarmakologija, psihopatologija, psihosocialna rehabilitacija.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 2380; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
10.
POSEBNOSTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE PRI PACIENTIH, ODVISNIH OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC
Marko Žerjav, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska komunikacija pri pacientu odvisnem od psihoaktivnih snovi, se začne takoj ko vstopi v zdravstveni sistem in traja vse do njegovega odpusta. Zelo je pomembno, na kakšen način prihajamo v stik s pacientom. Namen diplomskega dela je bil, opisati posebnosti terapevtske komunikacije pri pacientu, odvisnem od psihoaktivnih substanc. Opisali smo značilnosti terapevtske komunikacije, zraven pa zajeli tudi etični vidik s tovrstnimi pacienti. Poudarili smo tudi vlogi pacienta in zdravstvenega delavca in se osredotočili na komunikacijske dejavnike, ki vplivajo na terapevtsko komunikacijo. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature iz knjižnih in elektronskih virov. Vse podatke iz literature smo preučili, analizirali, primerjali dosedanja znanstvena spoznanja in jih zapisali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da se tudi pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi obravnava z veliko mero empatije, spoštovanja in dostojanstva. Medicinska sestra mora imeti veliko specifičnega znanja o delu s pacienti z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc in se ravnati po kodeksu etike, ki jo pri delu zavezuje. Medicinska sestra mora pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc doživljati, kot sebi enako osebo, brez poniževanja ali pomilovanja. Pacienta skozi terapevtsko komunikacijo vodi do cilja, ki si ga skupaj postavita in stopata korak za korakom.
Ključne besede: psihoaktivne substance, droge, alkohol, odvisnost, zdravljenje, pacient, terapevtska komunikacija, terapevtski odnos, psihiatrija.
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 1342; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (627,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici