| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje nudenja prve pomoči ob srčnem zastoju med prvimi posredovalci
Domen Ugovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj v svetu predstavlja veliko skrb za javno zdravje. Nastane kot posledica prenehanja srčne aktivnosti in je pogosto vzrok smrti. Zgodnje ukrepanje izboljšuje možnosti preživetja in pripomore k ugodnim nevrološkim rezultatom po oživljanju. Delovanje prvih posredovalcev je usmerjeno k izvedbi zgodnjih temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije. Prvi posredovalci pacienta dosežejo prej kot reševalna ekipa in tako izboljšajo hiter dostopni čas ter zgodnje ukrepanje. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo pridobili z anketiranjem. Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Empirični del diplomskega dela je sestavljen iz anonimnega strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 52 prvih posredovalcev. Analiza rezultatov raziskave kaže, da imajo lokalni prvi posredovalci občine Polzela zadovoljivo znanje o srčnem zastoju ter nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju. Razprava in sklep: Rezultati raziskave dokazujejo zadovoljivo znanje lokalnih prvih posredovalcev o nudenju prve pomoči ob srčnem zastoju. Sklepamo lahko, da se pogosto pridobljeno znanje sčasoma pozabi, zato bi bilo potrebno letno obnavljanje znanja na tem področju. Laike bi bilo dobro ozaveščati o pomembnosti temeljnih postopkov oživljanja.
Ključne besede: srčni zastoj, prva pomoč, prvi posredovalci, znanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (306,35 KB)

2.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 293; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Zadovoljstvo prostovoljnih gasilcev z izobraževanjem za prve posredovalce
Timotej Možič, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno več je oseb z nenadnimi srčnimi zastoji in drugimi obolenji, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč. Tukaj nastopijo tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi prostovoljni gasilci ali drugi prvi posredovalci, ki so skozi opravljanje tečaja za prve posredovalce pridobili znanje za pomoč obolelim osebam in so aktivirani z namenom hitrejšega nudenja pomoči obolelim, saj so bližje lokaciji obolelega, dobro poznajo teren in imajo opremo. Zato je pomembno samo izobraževanje, ki jih pripravi na same intervencije in mnenje samih udeležencev. V diplomskem delu smo predstavili začetke prvih posredovalcev, izobraževanje za prve posredovalce ter aktivacije prvih posredovalcev. Analizirali smo vprašalnik o zadovoljstvu prostovoljnih gasilcev, o izobraževanju za prve posredovalce in predstavili ugotovitve.
Ključne besede: prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, izobraževanje prvih posredovalcev, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (778,96 KB)

4.
Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci
Matjaž Žunkovič, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje. Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0. Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001). Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Ključne besede: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 441; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (855,28 KB)

5.
Odnos prostovoljnih gasilcev do nudenja prve pomoči ob intervenciji
Nejka Korenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Prostovoljni gasilci so pri svojem delu na terenu, na intervencijah velikokrat prvi na kraju nesreče, dogodka in so tako primorani nuditi prvo pomoč obolelim/poškodovanim. Tu pa se pojavi vprašanje, ali so dovolj usposobljeni in suvereni za nudenje prve pomoči pred prihodom strokovno usposobljenih zdravstvenih delavcev. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodo. Za izdelavo teoretičnega izhodišča smo uporabili tako domačo, kot tudi tujo literaturo. V empiričnem delu smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj, ki so bila mešanega tipa in sicer vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter delno odprta vprašanja. Ciljna populacija so bili gasilci prostovoljnih gasilskih društev pretežno severovzhodnega dela Slovenije. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da se čutijo odgovorni za nudenje prve pomoči kot gasilci na intervenciji in kot laiki na ulici. Včasih se pri nudenju prve pomoči pojavijo tudi zadržki, kar pa ni pogost pojav, saj so mnenja da so prostovoljni gasilci načeloma dobro usposobljeni za nudenje prve pomoči na terenu in da so željni postati prvi posredovalci. Izpostavljeno je bilo le dejstvo, da je s strani države premalo skrbi za urejena izobraževanja in prispevanje za nabavo materiala in pripomočkov za ustrezno in hitro nudenje prve pomoči na terenu. Diskusija in zaključek: Prostovoljni gasilci so pripravljeni nuditi prvo pomoč na intervenciji, a mnogi anketiranci pogrešajo izobraževanja, kjer bi pridobili znanje za pravilno ravnanje ob morebitni potrebi po nudenju prve pomoči, saj so zaradi strahu pred neznanjem omejeni.
Ključne besede: prostovoljni gasilci, prva pomoč, prvi posredovalci, občutki pri oskrbi poškodovanca, usposobljenost
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 435; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 2577; Prenosov: 554
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici