1. Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobjuŠpela Mestnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote.
Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Ključne besede: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 4400; Prenosov: 1109
 Celotno besedilo (3,56 MB) |
2. DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE V JAVNI DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI MONTESSORILucija Hebar, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo naredili primerjavo med didaktično-metodičnimi značilnostmi pouka slovenščine v javni devetletni osnovni šoli in v osnovni šoli montessori v prvi triadi. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili življenje in delo ustanoviteljice osnovne šole montessori, gospe Marije Montessori, značilnosti te šole in didaktični material ter značilnosti javne devetletne osnovne šole in didaktični material javne osnovne šole. Za obe šoli je značilno, da z različnimi pedagoškimi pristopi in z različnim didaktičnim materialom oziroma različnimi učnimi pripomočki pripeljeta učence do znanja. Primerjavo med obema šolama smo naredili na treh področjih, in sicer primerjave splošnih ciljev predmeta, primerjave minimalnih standardov znanja in primerjave učnih sredstev pri predmetu slovenščina v prvi triadi. Pri primerjavi splošnih ciljev smo ugotovili, da ni nobenih razlik. Pri primerjavi minimalnih standardov znanja smo ugotovili, da obstajajo razlike v številu, v javni devetletni osnovni šoli je več minimalnih standardov, predvsem na področju domišljijskega besedila. Največ razlik smo ugotovili pri primerjavi učnih sredstev, do razlik pa prihaja tudi v načinih opismenjevanja. V obeh osnovnih šolah smo opravili tudi hospitacije. Primerjali smo način poučevanja učiteljev in ugotovili velike razlike.
Ključne besede: Pouk slovenščine, javna devetletna osnovna šola, osnovna šola montessori, prva triada, didaktični material, splošni cilji predmeta, minimalni standardi znanja, učna sredstva, hospitacije
Objavljeno v DKUM: 09.12.2014; Ogledov: 3094; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. LUTKA KOT DIDAKTIČNO IN MOTIVACIJSKO SREDSTVO V PRVI TRIADITadeja Kocmut, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutka kot didaktično in motivacijsko sredstvo v prvi triadi je praktično diplomsko delo. Namen tega je vključiti lutke v pouk prve triade, izvesti in analizirati učne ure ter preučiti lutko kot didaktično in motivacijsko sredstvo pri pouku v prvi triadi. Po izvedbi in analizi učnih ur smo ugotovili, da lahko lutko smiselno vključimo v vse predmete prve triade, tako da izhajamo iz učne teme in učne enote posamezne učne ure. Učenci so najbolj motivirani pri tistih dejavnostih z lutko, pri katerih sami aktivno sodelujejo. Prav tako lahko z lutko dosežemo zadane izobraževalne cilje učne ure, in ne le to – z lutko je doseganje izobraževalnih ciljev zabavnejše. Učitelj lahko v prvi triadi uporabi različne vrste lutk in jih ponudi učencem, upoštevati pa mora le smiselnost vključitve lutke v učno uro. Lutka ima največji učinek na učence v funkciji prijatelja in učenca s problemsko nalogo. Od treh učiteljic pa smo le eno uspeli motivirati k pogostejši uporabi lutke v razredu. S pomočjo vključevanja lutke v pouk smo spoznali, da lutka ni le uspešno motivacijsko, temveč tudi didaktično sredstvo v razredu.
Ključne besede: lutka, prva triada, predmeti, didaktično sredstvo, motivacijsko sredstvo
Objavljeno v DKUM: 23.09.2013; Ogledov: 2171; Prenosov: 368
Celotno besedilo (2,49 MB) |
4. UČENJE PLAVANJA V PRVI TRIADI DEVETLETKEPetra Draganić, 2011, diplomsko delo Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji zelo velik poudarek na plavalnem opismenjevanju v prvi triadi devetletke. Pristojno ministrstvo je v letih 1998−1999 uresničilo cilj, da v učni načrt uvrstijo obvezne 20-urne plavalne tečaje.
V diplomski nalogi je predstavljeno, s katerimi metodami in postopki je optimalno učenje plavanja ter kakšen pomen ima plavanje za življenje človeka nasploh.
Predstavljeni so še cilji športne vzgoje v prvi triadi devetletke in katero raven znanja plavanja bi naj dosegli učenci v prvem triletju.
Preučili bomo:
• kakšni bazeni so primerni za učenje plavanja;
• didaktične modele učenja;
• stopnje učenja plavanja;
• didaktična priporočila;
• didaktične pripomočke;
• napotke za izpeljavo plavalnega tečaja;
• programe učenja z osnovnimi plavalnimi tehnikami.
Osnovni cilj ministrstva in posledično tudi nas, ki poučujemo plavanje, je, da bi bil vsak učenec po končani osnovni šoli varen plavalec.
Ključne besede: plavanje, prva triada devetletke, osnovni program učenja, didaktični model, prosta tehnika.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2011; Ogledov: 5065; Prenosov: 742
Celotno besedilo (824,79 KB) |
5. UČITELJ RAZREDNIK V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLEMateja Gabrovec, 2009, diplomsko delo Opis: Učitelj razrednik v prvi triadi osnovne šole je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati naloge in dolžnosti učitelja — razrednika. V teoretičnem delu sem najprej opredelila učitelja in njegove naloge, nato razrednika in njegove naloge in na koncu še delo razrednega učitelja v prvi triadi osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za izvajanje razredniške funkcije, stališče razrednikov o načinu poučevanja v prvi triadi osnovne šole in vpliv pričakovanj, ki jih razredniki doživljajo od različnih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza mnenja o usposobljenosti razrednikov za izvajanje razredniške funkcije je pokazala na enakomerno porazdelitev razrednikov glede usposobljenosti. Na ravnanje razrednikov najbolj vplivajo pričakovanja učencev in lastna pričakovanja. Najmanjši vpliv na ravnanje razrednikov pa predstavljajo pričakovanja drugih učiteljev in strokovnih delavcev. Vsi razredniki so kot eno izmed prednosti načina poučevanja v prvi triadi navedli dobro poznavanje otrok, njihovega napredka in staršev. Najpogosteje navedena slabost poučevanja v prvi triadi osnovne šole pa je bila kategorija premočna navezanost učitelja na učence in obratno, kar vodi v preveč osebni odnos.
Ključne besede: razredni učitelj, učitelj, razrednik, prva triada osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 5233; Prenosov: 759
Celotno besedilo (603,30 KB) |
6. OZAVEŠČENOST UČITELJEV PRVE TRIADE OSNOVNIH ŠOL V ZASAVJU O GLOBALNEM SEGREVANJUTina Strnišnik, 2009, diplomsko delo Opis: Različne meritve kažejo, da se Zemljino ozračje globalno segreva. Teorije nam prikazujejo vzroke ter posledice procesa. Dokazi pa so neposredno v naravi po celem svetu. Že v prvi triadi osnovne šole imamo predmet spoznavanje okolja, katerega vsebine so posredno povezane s procesom globalnega segrevanja. Kako pa se uresničujejo, pa je v veliki meri odvisno od učitelja. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako so učitelji prve triade osnovnih šol v Zasavju ozaveščeni o globalnem segrevanju in kako uresničujejo tovrstne cilje pri pouku. Glede na to, da je Zasavje zelo onesnaženo in da se veliko govori o ukrepih, ki bi izboljšali dano situacijo, smo pričakovali, da bodo učitelji, ki poučujejo na tem področju, dobro ozaveščeni. Temeljne ugotovitve so: učitelji, ki poučujejo v Zasavju, slabo poznajo pojem globalnega segrevanja; ekološke teme jim niso zelo blizu; učitelji redko črpajo znanje o ekoloških temah iz strokovne literature; učitelji menijo, da je v učnem načrtu dovolj ciljev, ki so povezani s temo o globalnem segrevanju; pri obravnavi tovrstnih tem prevladuje frontalna oblika dela; najpogosteje uporabljajo metodi razlage in razgovora.
Ključne besede: prva triada osnovne šole, spoznavanje okolja, globalno segrevanje, ozaveščenost učiteljev
Objavljeno v DKUM: 01.12.2009; Ogledov: 3214; Prenosov: 134
Celotno besedilo (706,56 KB) |
