| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBVEŠČEVALNA IN PROTIOBVEŠČEVALNA DEJAVNOST HABSBURŠKIH DEDNIH DEŽEL OD LETA 1538 DO 1606
Andraž Kamenik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsklo delo Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost habsburških dednih dežel med leti 1538 do 1606 predstavlja pregled vsega vedenja o tej temi. V diplomi je zajeto vse od teoretičnih zasnov do čisto praktičnih primerov. Sama naloga je razdeljena na 5 poglavij. Vsako od teh predstavlja eno od pomembnih dejavnikov, ki so vplivali na delo obveščevalcev na terenu. Prav tako je zajet pisni vir, ki nazorno nakazuje izplačila obveščevalcem. Obveščevalci so prejemali velike vsote denarja. S tem denarjem so nekateri ali vzdrževali mrežo obveščevalcev ali zgolj popravljali svoj gmotni položaj. Med obveščevalci najdemo različne sloje prebivalstva in različne narodnosti. Po večini so prevladovali balkanski narodi, ki so bili pod turškim sultanatom. Delo obveščevalcev je bilo zelo odgovorno in nevarno. V nalogi je zajeta tudi protiobveščevalna dejavnost in posledice zajetja tako z ene kot z druge strani.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, vohunstvo, habsburške dežele, Vojna krajina, Hrvaška krajina, Slavonska krajina, dežela Kranjska, dežela Štajerska, dežela Koroška
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1099; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (7,42 MB)

3.
Metode protiobveščevalnega delovanja : študija arhivskega gradiva Republike Slovenije
Gašper Hribar, 2013, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo želimo prikazati in obrazložiti nekatere metode protiobveščevalnega delovanja, ki se jih je posluževala Služba državne varnosti. Tako želimo želimo seznaniti javnost s protiobveščevalno dejavnostjo ter jo opozoriti na tuje obveščevalno delovanje oziroma na resnični obstoj ‘vohunstva’, ki je prisotno tudi v Sloveniji. Dokazali smo, da se metodologije, metodike in metode protiobveščevalnega delovanja, ki so bile uporabljene v bližnji preteklosti, uporablja tudi danes in da se skozi čas bistveno niso spremenile oziroma se ne spreminjajo. Analizirali smo dostopno literaturo, pri čemer smo se osredotočili predvsem na dostopno arhivsko gradivo SDV, ki je takrat delovala v Socialistični republiki Sloveniji znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije, na koncu pa tudi primerjali metode protiobveščevalnega delovanja nekoč in danes. Pri tem smo si pomagali z javno dostopnimi viri, ki v celoti ali vsaj delno razkrivajo metode sodobnih obveščevalno varnostnih/protiobveščevalnih služb (zakonodaja, članki, novice, uradni dokumenti ipd.). Analiza je tudi pokazala, da je zakonodaja posamezne države tista, ki določa etiko protiobveščevalnega delovanja. Na podlagi obeh potrjenih tez smo klenili, da je protiobveščevalno delovanje v določeni meri neodvisno od zakonodaje, vendar lahko nanj politika bistveno vpliva s spreminjanjem in ustvarjanjem zakonodaje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalno-varnostni sistem, protiobveščevalna dejavnost, metode, Služba državne varnosti, SDV, magistrska dela
Objavljeno: 23.10.2013; Ogledov: 1125; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost - skupne točke in razhajanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sara Esih, 2013, diplomsko delo

Opis: Sodobni človek je v vsakodnevnem življenju neprestano prisiljen sprejemati odločitve. V večini primerov gre običajno za rutinske odločitve. Podatki, ki so potrebni za sprejetje teh odločitev pa so javno dostopni vsakemu posamezniku. Na drugi strani pa so za ključne odločitve potrebni podatki, ki pa največkrat niso dostopni javno ali preko spleta. Za dostop do teh podatkov so potrebne posebne oblike pridobivanja podatkov. S tem pa se ukvarja obveščevalna dejavnost (Podbregar, 2012). Richelson (1999) pravi, da se obveščevalno dejavnost nanaša na informacije, ki jih vlada spoznava kot pomembne za svoje vojaške, zunanje in varnostne interese. Po njegovem so glavni elementi obveščevalne dejavnosti: zbiranje podatkov, njihovo analiziranje, tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost. Anžič (1997) in Purg (1995) razumeta obveščevalno dejavnost v ožjem smislu, kot dejavnost, ki naj bi javno ali tajno zbirala, analizirala, ter vrednotila podatke, ki so pomembni za državo ali predmet zanimanja obveščevalnih služb. V širšem smislu pa naj bi k obveščevalni dejavnosti spadale še tajne akcije in protiobveščevalna dejavnost, katere cilj je preprečevanje delovanja tujih obveščevalnih služb tako v lastni državi, kot v tujini. Opisane so tudi metode pridobivanja podatkov, ki so odvisne od dostopnosti podatkov. Iz navedenega vidimo, da je obveščevalna dejavnost razdeljena na več zvrsti in sicer na obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno. V navzočem delu bosta podrobneje predstavljeni njena obveščevalna in protiobveščevalna zvrst. Diplomsko delo ločeno predstavlja vsako izmed njiju od njunega zgodovinskega nastanka pa do danes, opisuje osnovne pojme, ki so povezani z njima, metode in način njunega dela, ter njuno strukturo. V zadnjem poglavju skuša prikazati njune skupne značilnosti in skupne metode za delo, prav tako pa razlike, ki se pojavljajo med njima.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, protiobveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2014; Ogledov: 872; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1017,42 KB)

5.
Protiobveščevalna dejavnost - znano, neznano
Gašper Hribar, Iztok Podbregar, Teodora Ivanuša, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 800; Prenosov: 86
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Zasebna obveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji - teoretični, pravni in praktični vidiki
Jaroš Britovšek, 2017, doktorska disertacija

Opis: Obveščevalna dejavnost, ki je bila vedno obravnavana kot klasična dejavnost države, se je začela pojavljati tudi v zasebnem sektorju. Ta proces je potekal predvsem na Zahodu, zato nas je zanimalo, ali obstajajo tudi v Republiki Sloveniji zametki zasebne obveščevalne dejavnosti pri zasebnem varovanju. V doktorski disertaciji smo zasebno obveščevalno dejavnost v Republiki Sloveniji preučevali s teoretičnega, pravnega in praktičnega vidika. Na podlagi razvoja državnih in zasebnih obveščevalnih organizacij smo vzpostavili teoretično−konceptualni okvir obveščevalne dejavnosti. Obveščevalna dejavnost poteka v prostoru podatkov in informacij, sestavljajo jo temeljni elementi: zbiranje, analiza podatkov in protiobveščevalna dejavnost. Pojmi, ki opredeljujejo obveščevalno dejavnost in jo razlikujejo od drugih oblik zbiranja podatkov, so tveganja, tajnost in nadzorovanje. Na podlagi teoretičnega modela smo pregledali ustrezno zakonodajo Republike Slovenije in izvedli spletno anketo med predstavniki gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, varnostnim svetovanjem, informacijsko varnostjo in detektivsko dejavnostjo. Zaradi večkrat zaznane negativne konotacije ob omenjanju zasebne obveščevalne dejavnosti in njene narave ne moremo z gotovostjo trditi, koliko je v Republiki Sloveniji resnično razširjena. V Republiki Sloveniji tudi ni družbe, ki bi svoje obveščevalne in protiobveščevalne storitve oglaševala na trgu. Kljub temu smo lahko s pomočjo teoretičnega modela, pregleda zakonodaje in spletne ankete ugotovili, da vendarle obstajajo elementi zasebne obveščevalne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki se izražajo pri nekaterih dejavnostih detektivov in zasebnih varnostnih družb. Zakonodaja in praksa kažeta na to, da se zasebna protiobveščevalna dejavnost v Republiki Sloveniji izvaja predvsem v obliki pasivnih varnostnih ukrepov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, zasebna protiobveščevalna dejavnost, detektivska dejavnost, zasebno varovanje, doktorske disertacije
Objavljeno: 22.05.2017; Ogledov: 1174; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Dvojna kombinacija v protiobveščevalni dejavnosti
Davor Filipović, 2016, diplomsko delo

Opis: Protiobveščevalna dejavnost predstavlja pomemben dejavnik pri zagotavljanju nacionalne varnosti, ki združuje tako operativno kot analitično funkcijo in kjer je izrednega pomena sodelovanje med psihologi in operativci, ki skupaj vodijo in upravljajo tajne sodelavce. Dvojna kombinacija je specifična oblika operativnega dela na protiobveščevalnem področju. Z njo se ustvarjajo pogoji za pridobivanje informacij o interesih tujih obveščevalnih služb.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, tajni sodelavci, diplomske naloge
Objavljeno: 10.01.2017; Ogledov: 494; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski
Tina Komac, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti. Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti. V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici